• Najdi
  • <<
  • <
  • 49
  • od 50
  • >
  • >>
  • 961.
    Sodba VIII Ips 4/2012
    4.9.2012
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VS3005459
    ZPIZ-1 člen 116, 117, 117/1, 118, 185, 275. ZUP člen 242, 243, 243/3, 270, 270/1.
    spremenjene okoliščine - ugotovitvena odločba - nadomestna odločba - pravnomočna odločba - družinska pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - pravnomočnost upravne odločbe - šolanje - meje pravnomočnosti upravne odločbe - časovna veljavnost odločbe
    Institut pravnomočnosti varuje priznano pravico (do družinske pokojnine) v okviru ugotovljene dejanske in uporabljene pravne podlage v pravnomočni odločbi. Vendar je pravica do družinske pokojnine vezana na izpolnjevanje zakonskih kriterijev, ki so časovno določeni (šolanje – predložitev potrdil o šolanju, starost – maksimalno 26 let) in se lahko s časom spremenijo tako, da pogojev za priznanje pravice ni več. Revident je po ugotovitvi, da tožnik zaradi spremenjenih okoliščin ni več upravičenec do družinske pokojnine, izdal ugotovitveno odločbo o prenehanju pravice do družinske pokojnine za nazaj. Ker gre za ugotovitveno odločbo, ki samo ugotavlja prenehanje pravice, lahko učinkuje za nazaj (ex tunc) od nastanka dejstva, ki je pomemben za nastanek pravnega razmerja.
  • 962.
    Sklep VIII Ips 51/2011
    4.9.2012
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS3005443
    OZ člen 2, 3, 9, 103, 105. ZJU člen 101.
    dispozitivna narava zakonskih določb - temeljna načela obligacijskega prava - vrnitev stroškov šolanja - rok za zaključek šolanja - prekoračitev pogodbenega roka

    Sodišči nižje stopnje sta zmotno uporabili materialno pravo, ko sta svojo odločitev oprli na določbo 105. člena OZ, saj narava roka oziroma sankcije neizpolnitve, kot jih določa ta zakonska določba, za obravnavani spor niso bistvene. Tožena stranka je prostovoljno sklenila veljavno pogodbo o izobraževanju, kjer je bil jasno določen tako čas izpolnitve obveznosti kot tudi posledice v primeru nedokončanja študija tretjega letnika do dogovorjenega roka. Volja strank je bila v pogodbi o izobraževanju jasno izražena in ni razloga, da se je ne bi upoštevalo.

  • 963.
    Sodba in sklep VIII Ips 264/2011, enako tudi VIII Ips 268/2011, VIII Ips 267/2011, VIII Ips 265/2011
    4.9.2012
    DELOVNO PRAVO
    VS3005488
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 96. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije člen 12, 33.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnih delavcev - ocena delovne uspešnosti - možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji
    Delodajalec v primeru t. i. individualnih odpustov ni dolžan preverjati, ali je ob ugotovljenem poslovnem razlogu za odpoved pogodbe o zaposlitvi mogoče delavca zaposliti tudi pri drugem delodajalcu. Te dolžnosti mu zakon ne nalaga, torej mu ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, če tega ne stori. Navedeno velja tudi za primer, če gre za dve družbi - pravni osebi, ki zaposlujeta svoje delavce, vendar sta lastninsko povezani in opravljata delo na isti lokaciji.
  • 964.
    Sodba VIII Ips 217/2011
    4.9.2012
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS3005453
    OZ člen 149, 150.
    odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - rezanje žice

    Sodna praksa šteje za povečano nevarnost tisto dejavnost, ki v določenih okoliščinah pomeni po svoji naravi in načinu izvajanja povečano nevarnost za nastanek škode za življenje in zdravje ljudi. Delo s povečano nevarnostjo je pravni standard, ki mora po kriterijih sodne prakse vsebovati elemente, ki predstavljajo povečano nevarnost za nastanek škode. Kriterij za presojo takih elementov je splošno življenjsko izkustvo, v povezavi z delovnim izkustvom in uveljavljanimi kriteriji za varno delo.

    Ob takih ugotovljenih dejanskih okoliščinah tožnikovega dela rezanje daljših kosov žice iz koluta ne dosega standarda povečane nevarnosti, kot se je glede na gornje opredelitve oblikoval v sodni praksi.

  • 965.
    Sodba VIII Ips 287/2011
    4.9.2012
    DELOVNO PRAVO - INVALIDI
    VS3005468
    ZDR člen 88, 88/6, 116. ZPIZ-1 člen 102, 102/1. ZZRZI člen 40.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - mnenje komisije - rok za odpoved - delo v času odpovednega roka
    Zgolj z zatrjevanjem, da je tudi po ukinitvi delovnega mesta opravljal nalogo iz delokroga svojega delovnega mesta, tožnik ne more utemeljiti nezakonitosti podane mu odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

    Glede na posebnosti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu šestmesečni rok iz šestega odstavka 88. člena ZDR začne teči od takrat, ko delodajalec od pristojne Komisije prejme mnenje o obstoju oziroma utemeljenosti odpovednega razloga.
  • 966.
    Sodba VIII Ips 69/2011
    4.9.2012
    DELOVNO PRAVO
    VS3005535
    ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti
    Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da je bilo ravnanje tožnika tako, da ga je možno opredeliti kot hujšo kršitev in da vrsta njegovih opustitev in grobo kršenje pravil kaže, da je bila kršitev storjena naklepoma. Zato ne more biti uspešno revizijsko prizadevanje, da je šlo pri spornem nakupu le za neustrezno ravnanje (kot sicer mestoma navede sodišče druge stopnje), saj je tožena stranka dokazala, da je šlo za nameren obid internih pravil oziroma za njihovo grobo kršenje.
  • 967.
    Sodba VIII Ips 153/2011
    4.9.2012
    DELOVNO PRAVO
    VS3005432
    ZDR člen 6a, 6a/1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti - kršitev z znaki kaznivega dejanja - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
    To, da je tožena stranka v izreku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi kršitve opisala z drugimi besedami, kot v vabilu na zagovor, same identitete kršitev ni spremenilo. Vsebinsko se kršitve, ki so bile tožniku očitane in kršitve, zaradi katerih je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana, ne razlikujejo.

    Tožnik je s svojim vedenjem ustvaril žaljivo, ponižujoče in zastraševalno delovno okolje. Ugotovljeno dejansko stanje kaže na vzorec njegovega obnašanja v vsakodnevnem komuniciranju s sodelavci oziroma podrejenimi, zato takšno ravnanje, ki ga posamezni opisani primeri le osvetljujejo, ne potrebuje podrobnejše konkretizacije (kdaj, komu in kaj je izrekel).
  • 968.
    Sodba VIII Ips 184/2011
    4.9.2012
    DELOVNO PRAVO
    VS3005434
    ZDR člen 88, 88/1, 88/3.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
    Zmanjšanje obsega poslovanja je utemeljen odpovedni razlog. Izkazovalo se je v izkazu poslovnega izida za leto 2009, zato je sodišče druge stopnje utemeljeno presodilo, da je imela tožena stranka, ki se ukvarja z gradbeno dejavnostjo, pravico obsegu pridobljenih oziroma predvidenih poslov že po načelu ekonomske učinkovitosti prilagoditi organizacijo poslovanja. Med organizacijske ukrepe sodi tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Na njeno pravico, da v primeru zmanjšanega obsega poslovanja zmanjša število zaposlenih na posameznih delovnih mestih, ne vpliva dejstvo, da se za ta ukrep ni odločila v enako slabih letih 2005 in 2006.

    Revizija ima prav, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi skrajno sredstvo in je utemeljena le, če ni na razpolago drugih, milejših ukrepov, s katerimi bi pogodbeno razmerje ostalo v veljavi. Pri obstoju poslovnega razloga je tak ukrep zaposlitev delavca pod spremenjenimi pogoji na drugih delih, dokvalifikacija in prekvalifikacija (tretji odstavek 88. člena ZDR).
  • 969.
    Sodba VIII Ips 144/2012
    3.9.2012
    DELOVNO PRAVO
    VS3005478
    ZDR člen 72, 88, 90, 90/3.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove – poslovodna oseba - utemeljenost odpovednega razloga - odškodninski zahtevek - sprejem ponudbe nove pogodbe
    Ker tožnik ni imel statusno-pravnega položaja poslovodne osebe pri toženi stranki, temveč v drugi družbi, pri kateri pa ni bil v delovnem razmerju, podlaga za urejanje pravic in obveznosti s tožnikom iz delovnega razmerja ne more izhajati 72. členu ZDR.

    Če je tožnik pristal na podpis novo ponujene pogodbe o zaposlitvi, to še ne pomeni, da je pristal tudi na oškodovanje zaradi nižje plače. Očitno se namreč ni strinjal niti z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, saj jo je izpodbijal, oziroma v okviru omejenega sodnega varstva v takšnem primeru pred sodiščem izpodbijal utemeljenost odpovednega razloga (tretji odstavek 90. člena ZDR), kar je njegova zakonska pravica.
  • 970.
    Sodba VIII Ips 143/2011
    3.9.2012
    SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI
    VS3005363
    ZPIZ-1 člen 34, 34/8, 68, 71, 156, 157, 418.
    invalidska pokojnina – zavarovanje za ožji obseg pravic - zavarovanje za širši obseg pravic
    Revizijsko sodišče soglaša s stališčem sodišča druge stopnje, da je obseg ožjega ali širšega zavarovanja treba določiti na datum pridobitve pravice zavarovanca do pokojnine, ker to namreč jasno izhaja iz določbe osmega odstavka 34. člena ZPIZ-1.

    Te določbe tudi ni mogoče mešati s pogoji za pridobitev invalidske pokojnine, če je invalidnost posledica poškodbe izven dela ali bolezni, saj se v takšnem primeru gostota pokojninske dobe upošteva od dopolnjenega dvajsetega leta starosti do nastanka invalidnosti (68. člen ZPIZ-1) oziroma v primeru zavarovancev, pri katerih je bila že pred tem podana invalidnost II. in III. kategorije in pride do naknadnega poslabšanja invalidnosti oziroma novega primera invalidnosti, (prav tako) na dan nastanka spremembe ali nove invalidnosti (prvi odstavek 71. člena ZPIZ-1). Opredelitve iz osmega odstavka 34. člena ZPIZ-1 tudi ni mogoče mešati (kot to stori tožena stranka) z odmero pokojnine oziroma uživanjem pravice do pokojnine.
  • 971.
    Sodba VIII Ips 41/2012
    3.9.2012
    DELOVNO PRAVO - INVALIDI
    VS3005455
    ZDR člen 88, 88/6, 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – mnenje komisije - rok za odpoved
    Glede na posebnosti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi po določbah prvega odstavka 116. člena ZDR, prvega odstavka 102. člena ZPIZ-1 ter 40. člena ZZRZI, rok iz šestega odstavka 88. člena ZDR začne teči šele, ko delodajalec od pristojne Komisije prejeme mnenje, v katerem ta skladno z določbo 103. člena ZPIZ-1 ugotovi obstoj oziroma utemeljenost odpovednega razloga. Pred pridobitvijo tega mnenja glede na citirane določbe ZDR, ZPIZ-1 in ZZRZI razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi namreč ne obstaja.
  • 972.
    Sodba VIII Ips 95/2011
    3.9.2012
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VS3005477
    ZZVZZ člen 33. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 137, 232.
    začasna nezmožnost za delo - omejitve za določena opravila
    Začasna zadržanost z dela se veže tako na ugotovitev zdravstvenega stanja zavarovanca, kot ugotovitev, ali je na to zdravstveno stanje sposoben oziroma ni sposoben opravljati svojega, to je konkretnega dela (del) delovnega mesta, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Navedeno ne izključuje pravice osebnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije, da pri zavarovancu ugotovi zmožnost za delo kljub določenim omejitvam za posamezna opravila, res pa se to ne sme nanašati na opravila ali naloge, ki predstavljajo bistveno vsebino del delavca v okviru delovnega mesta oziroma vrste del.
  • 973.
    Sklep VIII Ips 178/2011
    3.9.2012
    DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS3005472
    ZDR člen 51, 204, 204/1, 204/2. ZPos člen 27.
    zavrženje tožbe – sodno varstvo - uveljavljanje sodnega varstva - predhodno varstvo – rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - mirovanje pravic – poslanec
    Ne glede na to, na kakšen način je izvedena odločitev o mirovanju pravic in obveznosti (lahko tudi le z dejanskim ravnanjem), ZDR v prvem in drugem odstavku 204. člena predpisuje ravnanje prizadetega delavca za varstvo pravic in sodno varstvo. Določa obveznost predhodnega pisnega zahtevka za izpolnitev obveznosti in rok za sodno varstvo. Smiselno enake obveznosti veljajo tudi za poslanca, ki mu zaradi pripora mirujejo pravice, vezane na opravljanje funkcije. Tožena stranka je o mirovanju pravic odločila s posebno odločbo. Tožnik je štel, da so bile s tem kršene njegove pravice, kot so mu bile določene na podlagi ZPos in je zoper odločbo ugovarjal in zahteval njeno razveljavitev, torej izpolnitev obveznosti, vezanih na funkcijo poslanca.
  • 974.
    Sodba VIII Ips 92/2011
    3.9.2012
    DELOVNO PRAVO
    VS3005433
    ZDR člen 31, 32, 33, 35, 111, 111/1, 111/1-2, 113, 113/1, 113/1-2. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna obdolžitev - zagovor - pravica do zagovora - hujša kršitev delovnih obveznosti - krivda - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - sindikalni zaupnik - varstvo sindikalnega zaupnika
    Iz 7. člena Konvencije MOD št. 158 ne izhaja, v kakšni obliki se delavec lahko zagovarja, niti ne določa oblike, v kateri naj bi bile delavcu predstavljene obdolžitve v zvezi z njegovim obnašanjem ali delom. Pomembno je zgolj to, da je obdolžitev jasno izražena in posredovana delavcu ter da ima ta dejansko možnost obrambe. Ta možnost mora biti delavcu dana pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

    Izhajajoč iz ugotovitev o poteku dogodkov in pojasnil izvedenca sta sodišči prve in druge stopnje tudi pravilno obrazložili obstoj hude malomarnosti tožnikov pri izpolnjevanju delovnih nalog - torej zanemarjanje tiste skrbi, ki se pričakuje od delavca, ki opravlja takšno delo, kot so ga opravljali tožniki.
  • 975.
    Sodba VIII Ips 130/2011
    3.9.2012
    SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI
    VS3005458
    ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 71, 93, 390, 397, 397/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 246.
    pravice iz naslova invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - trajnost zdravstvenih sprememb - varstvo pravic, pridobljenih po prejšnjih predpisih - trajanje pravic na podlagi invalidnosti
    Bistvena je ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, da gre za kronificirano stanje, to je poslabšano zdravstveno stanje, ki traja že več let, ne pa zgolj za začasna ali občasna bolezenska stanja, katerih posledica je le začasna ali občasna nezmožnost za delo. V tem smislu gre pri tožniku za trajno stanje, ki pa se bo lahko poslabšalo, lahko pa z ustreznim zdravljenjem tudi izboljšalo – kar bo vplivalo na morebitno kasnejšo odločitev o pravicah iz invalidskega zavarovanja.
  • 976.
    Sklep I Up 331/2012
    3.9.2012
    UPRAVNI SPOR – SODNE TAKSE
    VS1013908
    ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 336, 343, 343/4. ZST člen 34a, 34a/3, 34a/4.
    pritožba – dovoljenost – zavrženje – postulacija – pravniški državni izpit – združitev pritožb – pritožba, ki jo je vložila stranka sama – sklep o razveljavitvi plačilnega naloga po uradni dolžnosti - nedovoljena pritožba
    Pritožbo v upravnem sporu vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če imata opravljen pravniški državni izpit.

    Po presoji Vrhovnega sodišča ni dopustna pritožba zoper sklep, izdan na podlagi četrtega odstavka 34. a člena ZST-1, s katerim je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavilo izdan plačilni nalog.
  • 977.
    Sodba VIII Ips 30/2012
    3.9.2012
    DELOVNO PRAVO
    VS3005445
    ZDR člen 111, 111/1-1, 111/1-2. KZ člen 220, 244.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpovedni razlog - hujša kršitev delovnih obveznosti – kršitev z znaki kaznivega dejanja – poslovodna oseba – zloraba položaja – rok za odpoved
    Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po prvi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR mora vsebovati opis domnevnega kaznivega dejanja dovolj določno, pravna kvalifikacija dejanja pa je pridržana sodišču.

    V primeru kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja (prva alineja prvega odstavka 111. člena ZDR) in s katero delavec hkrati tudi naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, lahko delodajalec za isto kršitev delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi iz obeh razlogov. V odpovedi mora določno opisati delavčevo pogodbeno kršitev in navesti, da odpoveduje pogodbo iz obeh razlogov.
  • 978.
    Sodba VIII Ips 170/2011
    3.9.2012
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS3005466
    ZDR člen 184. ZVZD člen 9. OZ člen 154, 171, 179, 185.
    nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - soprispevek oškodovanca - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine
    Ocena o nikakršnem bremenu tožnika za obravnavani škodni dogodek, glede na to, da so v njegovem ravnanju tudi podani elementi neskrbnosti, je materialnopravno zmotna. V okoliščinah opravljanja nestandardnega dela, za katero tožnik ni bil usposobljen, bi lahko zaprosil za navodila nadrejenega, še posebej upoštevaje dejstvo, da je deloval v funkciji skupinovodje monterjev. Tudi sicer, kot skupinovodjo pa še bolj, ga je zavezovala dolžnost pazljivosti zaradi skrbi za lastno varnost in za varnost drugih, ki ji s tem, da se je nepravilno lotil dela, ni zadostil.

    Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
  • 979.
    Sodba VIII Ips 165/2011
    3.9.2012
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VS3005431
    ZPIZ-1 člen 249. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 237, 237/1, 237/1-2, 260, 260-1.
    naknadna odmera starostne pokojnine – pravnomočna odmera pokojnine – pokojninska osnova – pravnomočnost – zavrženje zahteve za novo odmero – novo dejstvo – obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi
    Zahteva za ponovni izračun starostne pokojnine je bila pravilno zavržena, saj je tožnik z njo uveljavljal spremembo pravnomočne odločbe o priznani pravici brez ustrezne uporabe izrednega pravnega sredstva.
  • 980.
    Sodba II Ips 50/2009
    30.8.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0015488
    OZ člen 346, 347, 349.
    kreditna pogodba - dolgoročni kredit v SIT – obročno odplačilo glavnice – zastaranje – zastaralni rok
    Toženka je kot samostojna podjetnica 11. 3. 1998 sklenila pogodbo o dolgoročnem tolarskem kreditu, v kateri je navedena glavnica 5.900.000 tolarjev, rok odplačila je dogovorjen 7 let, realna obrestna mera pa 3 %. Gre za enoten pravni posel, pri katerem obročna odplačila glavnice niso anuitete, za katere je v drugem odstavku 347. člena OZ določen triletni zastaralni rok, temveč so obročna odplačila in druge delne izpolnitve, za katere ta rok ne velja.
  • <<
  • <
  • 49
  • od 50
  • >
  • >>