• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 50
  • >
  • >>
  • 41.
    Sodba G 37/2010
    18.12.2012
    BANČNO JAVNO PRAVO
    VS1014209
    ZBan-1 člen 63, 63/1, 65, 65/1, 65, 65/5-2, 376, 376/1.
    zavrnjeno dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke - ocena primernosti kandidata z vidika varnega poslovanja banke - „fit and proper“ presoja - diskrecijska pravica Banke Slovenije - kontradiktornost postopka - načelo enakosti
    Pri odločanju o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke, Banka Slovenije ne preverja le izpolnjevanje (splošnih oz. formalnih) pogojev iz prvega odstavka 63. člena ZBan-1, temveč je njena dolžnost, ki neposredno izhaja iz določbe druge točke petega odstavka 65. člena ZBan-1, preveriti oziroma ugotavljati tudi druga morebitna dejstva in okoliščine, zaradi katerih kandidat, ki sicer izpolnjuje tako imenovane splošne pogoje iz prvega odstavka 63. člena ZBan-1, ne bi bil primeren za opravljanje navedene funkcije.

    Določbe druge točke petega odstavka 63. člena ZBan-1 pa ni mogoče razlagati le gramatikalno, ampak v duhu celotnega ZBan-1 in narave dejavnosti oziroma poslovanja bank in tem sorodnih institucij in v skladu s temeljnimi načeli ZBan-1, zlasti pa z vidika njenega namena in dobrine, ki naj bi jo varovala.

    Navedena določba zato daje Banki Slovenije tudi določeno pravico diskrecijskega odločanja, vendar svoje zavrnitve ne more opreti na katerakoli dejanja oziroma ravnanja, ampak samo na tista, na podlagi katerih (preteklih ravnanj - dejanj, ki jih je storil) je mogoče sklepati na možnost nastanka zakonsko določenih posledic, to je na možnost ogrožanja obvladovanja tveganj.

    Presoja primernosti kandidata se tako opravi na podlagi tako imenovane „fit and proper“ (usposobljenost in primernost) presoje, ki se je zlasti na področju finančnih in tem podobnih institucij (zaradi njihovega že navedenega pomena in delovanja) kot tudi njihovih nadzornih institucij uveljavila pri preverjanju usposobljenosti kandidatov za opravljanje najzahtevnejših in najpomembnejših funkcij v finančnih in tem podobnih institucijah. Varovane dobrine (varstvo vlagateljev in stabilnost bančnega in s tem širšega finančnega ter celotnega gospodarskega sistema) pa so tisti okvir, ki narekujejo, katera dejanja je šteti v vsakem posameznem primeru za zapolnitev pravnega standarda “dejanj, ki jih je storil” in v tem okviru tudi opraviti test sorazmernosti.
  • 42.
    Sodba IV Ips 95/2012
    18.12.2012
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VS2006337
    ZP-1 člen 65, 65/5. URS člen 22, 29.
    hitri postopek o prekršku - plačilni nalog - pravica do izjave - možnost izjave o prekršku - odločanje sodišča
    Storilec mora imeti možnost, da se seznani z vsakim procesnim gradivom, ki bi lahko vplivalo na odločitev sodišča.
  • 43.
    Sodba IV Ips 114/2012
    18.12.2012
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
    VS2006279
    ZP-1 člen 2, 14, 56, 56/3, 156 in 156/1-1. ZOPOKD člen 4.
    odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe – temelji odgovornosti pravne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva
    Pomanjkljivosti v izreku odločbe o prekršku ni mogoče sanirati s sodbo, s katero se zahteva za sodno varstvo zavrne.
  • 44.
    Sklep VIII R 24/2012
    18.12.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS3005619
    ZDSS-1 člen 5. ZPP člen 24, 25.
    spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - obstoj delovnega razmerja
    Tožnik v sodnem sporu uveljavlja zagotovitev zaposlitve, kar naj bi bila obveznost tožene stranke in sklenitev pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo pri (sedaj) toženi stranki. Gre torej za spor o obstoju delovnega razmerja. Za tovrstne spore pa je po določbi točke a) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče v individualnem delovnem sporu.
  • 45.
    Sodba IV Ips 107/2012
    18.12.2012
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VS2006373
    ZP-1 člen 59, 59/3, 65, 155, 155/1-3, 155/1-8, 167, 167/2. URS člen 23, 25.
    bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe – odločanje sodišča – odločanje o dokaznem predlogu – zaslišanje obdolženca
    Če sodišče v obrazložitvi sodbe ne oceni v celoti bistvenih in pravno relevantnih navedb zahteve za sodno varstvo, to predstavlja kršitev določbe drugega odstavka 167. člena v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena ZP-1, ki je po presoji Vrhovnega sodišča vplivala na zakonitost sodbe (drugi odstavek 155. člena ZP-1).
  • 46.
    Sodba XI Ips 59133/2012-66
    18.12.2012
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2006344
    ZKP člen 201, 201/1-3, 371, 371/1-11.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost – odločilna dejstva – pripor – odreditev pripora – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    Odločilna dejstva so zgolj tista, na katera se neposredno veže uporaba splošnega in posebnega dela kazenskega zakonika (materialnopravno relevantna dejstva) ali kakšne določbe kazenskega procesnega prava (procesnopravno relevantna dejstva).
  • 47.
    Sklep III DoR 70/2012
    17.12.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4002149
    ZPP člen 286, 339.
    dopuščena revizija - trditveno in dokazno breme - prekluzija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka

    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko sodišče, ob tem, ko na podlagi trditev tožene stranke, podanih po prvem naroku za glavno obravnavo in na podlagi pravočasno predlaganih in že izvedenih dokazih ugotovi pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih je potrebno tožbeni zahtevek zavrniti, zaključi, da so bile trditve dane prepozno in ugodi tožbenemu zahtevku?

  • 48.
    Sodba III Ips 65/2009
    17.12.2012
    POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4002164
    OZ člen 15.
    sklenitev pravnega posla – dogovor o sklenitvi pravnega posla – prevzem družbe - zapis sestanka – odločanje na podlagi verjetnosti – dokazni standardi
    Dogovora ni mogoče šteti za nič več kot le za zapisnik sestanka in mu ni mogoče pripisati nobenih zavezujočih učinkov. Glede na to, da je bil namen podpisnikov dogovora kasnejša sklenitev pogodbe, je jasno, da že sam dogovor ne more biti podlaga za prenos delnic. V nasprotnem primeru namreč sklenitev nove, kasnejše pogodbe sploh ne bi bila potrebna.
  • 49.
    Sklep VIII Ips 25/2012
    17.12.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VS3005570
    ZDR člen 204. ZSPJS člen 3, 3a. ZJU člen 5. ZPP člen 274, 339, 339/1, 379, 379/1
    bistvena kršitev določb pravdnega postopka - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - zavrženje tožbe - procesna predpostavka - rok za sodno varstvo - uveljavljanje sodnega varstva - prevedba - nov plačni sistem - izplačilo plač

    Osnovni problem v tem sporu se ne nanaša le na višino plače, temveč je odločitev o plači povezana z vprašanjem določitve novega delovnega mesta in izplačilom plače za to delovno mesto, namesto plače za delovno mesto, za katerega tožnica zatrjuje, da bi bilo zanjo ustrezno v novem sistemu. Ne gre za spor o napačno obračunani plači glede na sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali razliki med plačo po veljavno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi in plačo, ki je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti ter kolektivnimi pogodbami. Ne gre torej za spor o uveljavljanju t.i. čiste denarne terjatve, kar bi pomenilo neposredno sodno varstvo po četrtem odstavku 204. člena ZDR, v povezavi s prvim odstavkom 5. člena ZJU. Ne gre niti za spor po 3.a in 3. členu ZSPJS.

    V primeru kršitev pravic, ki naj bi tožnici nastale ob prehodu na nov plačni sistem, je mogoče izhajati le iz prvega in drugega odstavka 204. člena ZDR, ki pa sta ju sodišči druge in prve stopnje napačno tolmačili. Iz teh določb namreč ne izhaja, da mora v primeru kršitev pravic ali neizpolnjevanja obveznosti iz delovnega razmerja delavec takoj ali v določenem roku zahtevati odpravo kršitve oziroma izpolnitev obveznosti.

  • 50.
    Sklep III DoR 38/2012
    17.12.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
    VS4002140
    Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. 9. 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah člen 19, 19/2.
    dopuščena revizija - vročanje sodnih pisanj v tujini - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe
    V predlogu zastavlja pravni vprašanji, glede katerih zatrjuje neobstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča: (1) ali je slovensko sodišče pristojno za odločanje v sporu med pravdnima strankama in (2) ali so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe. Drugo pravno vprašanje predlagateljica opira na stališče, da sodišče izdaje zamudne sodbe ne bi smelo opreti na drugi odstavek 19. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah, upoštevaje okoliščino, da od italijanskega organa za sprejem ni prejelo potrdila o prejemu pisanja za vročitev.
  • 51.
    Sodba VIII Ips 183/2012
    17.12.2012
    SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI
    VS3005629
    ZPIZ-1 člen 91, 163, 163/2, 397, 397/3. ZPIZ člen 123, 124, 193.
    nadomestilo za invalidnost – nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev – spremembe v stanju invalidnosti – poslabšanje invalidnosti - izbirna pravica - diskriminacija
    Iz določbe 3. odstavka 397. člena ZPIZ-1 izhaja, da uživalci pravic iz prvega odstavka lahko pridobijo pravice po tem zakonu, kar pa ne govori o njihovi izbirni pravici, zlasti ne, kadar v času veljavnosti ZPIZ-1 uveljavljajo nove pravice zaradi poslabšanja že ugotovljene invalidnosti. Dolžnost tožene stranke je, da ob ugotovitvi pogojev za priznanje pravic iz naslova zavarovanja o teh pravicah odloča po takrat veljavnem predpisu – ZPIZ-1. Ni sprejemljivo, da bi se v primeru poslabšanja invalidnosti takšnim zavarovancem priznala le ena od pravic po ZPIZ-1, ne pa tudi druge. To sistemsko ne bi bilo sprejemljivo.
  • 52.
    Sklep III R 34/2012
    17.12.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4002161
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – spor zaradi polačila dolga stvarno in krajevno pristojnega sodišča
    Vrhovno sodišče pritrjuje stališču predložitvenega sodišča, da je v obravnavanem primeru podan tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Tožena stranka je sicer Republika Slovenija, vendar se spor po tožbenih navedbah nanaša na dolg Okrožnega sodišča v Mariboru, ki naj bi nastal med kazenskim postopkom, ki je tekel pred tem sodiščem. Mariborsko sodišče zato utemeljeno opozarja, da zadeve ne morejo obravnavati sodniki tega sodišča, saj bi to utegnilo v javnosti vzbuditi dvom o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča zatorej v konkretni procesni situaciji narekuje prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
  • 53.
    Sodba VIII Ips 118/2012
    17.12.2012
    DELOVNO PRAVO
    VS3005618
    OZ člen 101.
    podjemna pogodba – nogometni klub - pogodba o igranju nogometa – izpolnitev obveznosti
    Tožena stranka svoje obveznosti iz pogodbe o igranju nogometa ni dolžna izpolniti, saj je tudi tožnik ni izpolnil. Tožene stranke ni obvestil, da je na razpolago in da lahko ponovno računa nanj. To pa pomeni, da mu tožena stranka po prenehanju igranja nogometa za NK K. ni onemogočala izpolnjevanja obveznosti, saj tožnik tega niti ni poskušal.
  • 54.
    Sodba III Ips 57/2012
    17.12.2012
    PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS4002177
    ZGD člen 258, 258/1, 258/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 339, 339/2-12, 370, 370/1-1. OZ člen 569.
    odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo – neupravičena poraba sredstev družbe - trditveno in dokazno breme – posojilna pogodba
    Če pravdna stranka dejstev ne navede dovolj določno, pa bi jih glede na aktivnost nasprotne pravdne stranke morala, sodišče ne more izvesti dokaznega postopka, zato da bi ugotavljalo (in ne dokazovalo) dejstva, ki jih pravdna stranka sploh ni (dovolj) konkretno navedla. Neizvedba dokazov v takšnem primeru ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka ali kršitve ustavnih pravic, temveč je upoštevaje razpravno načelo zgolj posledica neustrezne aktivnosti pravdne stranke.
  • 55.
    Sodba VIII Ips 165/2012
    17.12.2012
    DELOVNO PRAVO
    VS3005639
    ZDR člen 4, 88, 88/1, 88/1-1. OZ člen 39, 86.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – vodilni delavec
    Zaveza iz pogodbe o zaposlitvi, da bo delodajalec delavcu zagotavljal pravice iz delovnega razmerja brez časovne omejitve, četudi mu dela ne more zagotoviti, bi bila v nasprotju s temeljnim izhodiščem delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi, posebej v primeru tako zagotovljenih pravic iz naslova delovnega razmerja s posebnimi pooblastili pa tudi v nasprotju z moralo.

    V spornem primeru ni šlo za potek mandata, niti zgolj za prenehanje mandata tožnika tekom njegovega trajanja, temveč je šlo hkrati za ukinitev delovnega mesta, za katerega je bil predviden mandat. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugotovilo, da pomeni takšna ukinitev delovnega mesta, izvedena s spremembo akta o sistemizaciji delovnih mest, ki je imela podlago tudi v objektivnem krčenju dejavnosti tožene stranke, utemeljen poslovni razlog za odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi.
  • 56.
    Sklep III DoR 62/2012
    17.12.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS4002157
    ZPP člen 319, 339, 339/2-12.
    dopuščena revizija - res iudicata – pravnomočno razsojena stvar
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje z odločitvijo o tožbenem zahtevku odločili o že pravnomočno razsojeni stvari.
  • 57.
    Sodba III Ips 63/2009
    17.12.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS4002262
    OZ člen 266, 266/1, 266/4.
    odškodnina
    V primeru, če bi tožeča stranka sama razdrla pogodbo, bi bila seveda upravičena do povrnitve škode, ki bi ji zaradi tega nastala, a ne take, kot jo zahteva v tem gospodarskem sporu. Odškodnina se ne določi na podlagi upnikovega pričakovanja, pač pa na podlagi tega, kakšno škodo je lahko ob sklenitvi pogodbe pričakoval dolžnik (prvi odstavek 266. člena ZOR). Pri tem se upošteva tudi vse razumne ukrepe, ki bi jih moral storiti upnik, da bi se zmanjšala škoda, ki jo je kršitev povzročila (četrti odstavek 266. člena ZOR). To praktično pomeni, da bi šla tožeči stranki le razlika med pričakovanim dobičkom, ustvarjenim z izpolnitvijo kršene pogodbe in dobičkom na podlagi podobne pogodbe, ki bi jo in če bi jo lahko sklenila za enako dejavnost na podobni lokaciji.
  • 58.
    Sodba III Ips 146/2009
    17.12.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VS4002169
    ZPP člen 213, 247, 286, 370, 370/3.
    navedba stranke v odločbi – pravno nasledstvo stranke – samostojni podjetnik posameznik - izpodbijanje dokazne ocene v revizijskem postopku – izvedba dokazov – zavrnitev dokaznega predloga – pridržek lastninske pravice
    Neutemeljeni so revizijski očitki glede pravilne navedbe druge tožnice. Sodišči prve in druge stopnje sta zaradi pravnega nasledstva v uvodu sodbe navedli le pravno osebo, ki je nasledila prvotno drugo tožnico. Pri tem ne gre za subjektivno spremembo tožbe, temveč le za ugotovitev pravnega nasledstva, na katerega nasprotna stranka nima vpliva, in ki tudi ne vpliva na odločitev o tožbenem zahtevku. To lahko sodišče stori tudi po koncu glavne obravnave, v pritožbenem in celo v revizijskem postopku.
  • 59.
    Sodba VIII Ips 233/2012
    17.12.2012
    DELOVNO PRAVO
    VS3005616
    ZDR člen 82, 86.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpovedni razlog – vezanost na odpovedni razlog
    Sodišče presoja odpoved le v okviru odpovednega razloga, kot je opisan v odpovedi. Drugih razlogov, razen tistih, navedenih v odpovedi, delodajalec v sodnem postopku ne more zatrjevati in na njih utemeljevati oziroma dokazovati utemeljenost in zakonitost odpovedi. V obravnavani zadevi pa za tak primer ne gre.
  • 60.
    Sodba VIII Ips 99/2012
    17.12.2012
    SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS3005611
    ZPP člen 184, 188. ZPIZ-1 člen 67.
    invalidnost II. kategorije – invalidska pokojnina – sprememba tožbe
    Če sprememba tožbenega zahtevka glede kasnejše uvrstitve tožnika v kategorijo invalidnosti ne vpliva na povečane obveznosti tožene stranke, ne gre za spremembo tožbe v smislu prvega in drugega odstavka 184. člena ZPP, niti za delni umik tožbe v smislu 188. člena ZPP.

    ZPIZ-1 v drugi alineji 67. člena določa, da je do invalidske pokojnine upravičen zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le ta pa mu ni zagotovljena, ker je star 50 let. Navedeno določbo je treba razlagati tako, da pridobi pod navedenimi pogoji pravico do invalidske pokojnine invalid II. kategorije, ki v času nastanka invalidnosti še ni bil star 50 let, ko dopolni 50 let starosti.
  • <<
  • <
  • 3
  • od 50
  • >
  • >>