Določbo 3. odst. 3. člena ZDSS-1, ki določa, da o pritožbah zoper odločbe Višjega delovnega in socialnega sodišča odloča Vrhovno sodišče RS, je mogoče uporabljati izključno v povezavi z določbami o pritožbi iz 2. odst. 30. člena ZDSS-1 in o pritožbi iz 3. odst. 32. člena ZDSS-1, torej glede na z ZDSS-1 na novo uvedenima procesnima institutoma popolne pritožbene obravnave ter dopuščene revizije. V kolikor pa se stranka pritoži zoper drugostopenjski sklep sodišča, ki je pravnomočno odločilo o zadevi, pa to redno pravno sredstvo ni dopustno in ga v skladu z 343. členom ZPP zavrže predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Ker se tožnik pritožuje prav zoper sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito zavrglo takšno pritožbo, saj ni šlo za primer iz 2. odst. 30. člena oz. iz 3. odst. 32. člena ZDSS-1.
ZPP člen 318, 318/3, 318, 318/3. SPZ člen 24, 36, 24, 36.
motenje posesti - nesklepčnost tožbe
Tožeča stranka je v tožbi trdila, da je posestnik in lastnik poslovnih prostorov v prizidku poslovne stavbe na naslovu X, da je poslovne prostore kupila od tožene stranke, da je kotlovnica za prizidek in za stari del zgradbe skupna, da se v tej kotlovnici nahajata peč, s katero se ogreva prizidek, in peč, s katero se ogreva stari del stavbe, da ima ključe kotlovnice le tožena stranka, da ji je tožena stranka poslala dopis, s katerim ji je odpovedala ogrevanje, da je tožena stranka na sestanku z novim upravnikom prizidka dne 26.9.2005 zatrdila, da bo z ogrevanjem prizidka začela, ko bo 3 dni zapored temperatura po 21. uri nižja od 12 stopinj Celzija, kar se je zgodilo 1.10.2005, da tožena stranka kljub pozivom tožeče stranke ob vložitvi tožbe še ni začela z ogrevanjem poslovnih prostorov tožeče stranke, zaradi česar je uporaba teh prostorov omejena. Te tožbene trditve ne dajejo podlage za uveljavitev stvarnopravnega zahtevka zaradi motenja posesti, temveč za uveljavitev obligacijskega zahtevka na izpolnitev obveznosti, ki jo je tožena stranka prevzela dne 26.9.2005 na sestanku z novim upravnikom prizidka, in sicer, da začne z ogrevanjem prizidka. Zaradi nesklepčnosti tožbe je sodišče druge stopnje tožbeni zahtevek tožeče stranke, kolikor tega ni storilo že sodišče prve stopnje, zavrnilo.
pokojninsko in invalidsko zavarovanje - samostojni podjetnik
Ker tožnik - zavarovanec z opravljanjem svoje dejavnosti ni dosegal vsaj minimalne plače v RS, poleg tega je dejavnost opravljal le sezonsko (čiščenje snega), takšne dejavnosti ni mogoče šteti za njegov edini ali glavni poklic v smislu 17. člena ZPIZ-1. Zato niso bili izpolnjeni pogoji za spremembo naslova zavarovanja in njegovo vključenost v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 15. člena ZPIZ-1, v katero se vključijo (med drugim) samostojni podjetniki posamezniki, temveč je še vedno izpolnjeval pogoje za vključenost na podlagi 16. člena ZPIZ-1 kot zavarovanec - kmet.
status stranke v zapuščinskem postopku - uveljavitev pravice do zapuščine - oseba, ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku
Pritožnik ni dedič po pokojni M.H. (ne zakoniti ne oporočni) in kot tak tudi ni stranka v navedenem zapuščinskem postopku. Če po pravnomočnosti sklepa o dedovanju oseba, ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku, uveljavlja kakšno pravico do zapuščine kot dedič, zapuščinsko sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč napoti to osebo, da lahko uveljavlja svojo pravico v pravdi.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a, 105a/1, 105a/2.
plačilo sodne takse kot procesne predpostavke za napoved pritožbe
Določba 1. odstavka 105.a člena ZPP ni bila razveljavljena, kolikor določa, da je treba vlogi, ki vsebuje napoved pritožbe, v gospodarskih sporih majhne vrednosti priložiti dokazilo o plačilu sodne takse.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda - zavrženje predloga
Če bi se izkazalo, da je bila pošiljka na pošti dejansko oddana še pred iztekom pritožbenega roka, in je bilo le zaradi poštne elektronske tehnologije potrdilo o oddaji izstavljeno potem, ko se je zadnji dan roka s potekom 24. ure že iztekel, bi to lahko bil upravičen razlog za zamudo, saj bi bil izven vlagateljeve sfere.
Samo zato, ker je bila pošiljka oddana zadnji dan pritožbenega roka, vlagatelju namreč ni mogoče očitati nestrokovnega ali zakrivljenega ravnanja, niti posledično predloga za vrnitev v prejšnje stanja brez naroka kot očitno neutemeljenega zavreči, ne da bi bili na naroku izvedeni in ocenjeni predloženi dokazi o zatrjevanem upravičenem razlogu za zamudo.
Najemnik mora biti na posledico iz 4. odstavka 103. člena SZ-1, to je, da za isto kršitev, ki predstavlja odpovedni razlog, opomni lastnik najemnika samo enkrat, razen če je med dvema zaporednima kršitvama preteklo več kot eno leto, opozorjen na način, določen v 91. členu.
ZZZPB člen 19, 19. ZPP člen 3, 3/3, 188, 318, 318/1, 318/1-2, 354, 354/1, 3, 3/3, 188, 318, 318/1, 318/1-2, 354, 354/1. ZUP člen 260, 260/1, 263, 263/2, 260, 260/1, 263, 263/2. ZDR člen 242, 242/5, 242, 242/5. ZDSS-1 člen 28, 28/1, 28, 28/1.
obnova postopka - sodna poravnava - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti
Klavzula o umiku tožbe v sodni poravnavi v individualnem delovnem sporu zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi nima enakih pravnih posledic kot umik tožbe po 188. členu ZPP-UPB2. Sodna poravnava ima iste pravne učinke kot pravnomočna sodna odločba in je na njeni podlagi postopek zaključen. Zato ni mogoče šteti, da bi zaradi takšne klavzule v sodni poravnavi prišlo do primera iz 5. alinee 242. člena ZDR in s tem do obnovitvenega razloga po 1. tč. 260. člena ZUP za izgubo pravnomočno priznane pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost.
ZD člen 28, 163, 214, 28, 163, 214. ZDKG člen 6, 7, 7/1-3, 7/3, 6, 7, 7/1-3, 7/3.
prevzemnik zaščitene kmetije - izbira prevzemnika - kriterij preskrbljenosti - pogrebni stroški kot terjatev do dedičev in ne do zapuščine
3. odstavek 7. člena ZDKG določa izločilni kriterij, da se kot dediče zaščitene kmetije izloči tiste dediče, ki so preskrbljeni na kakšen drug način, če so v istem dednem redu dediči, ki so se ali se usposabljajo za kmetijsko ali gozdarsko dejavnost ali pa niso kako drugače preskrbljeni.
Višina pogrebnih stroškov ne vpliva na obseg zapuščine v obravnavanem primeru, ko so dediči dedovali zakonite dedne deleže; le če je potrebno izračunati obračunsko vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež od ugotovljene vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, je potrebno odbiti zapustnikove dolgove, stroške za popis in cenitev zapuščine ter stroške za zapustnikov pogreb.
Dejstvo nastanka poškodbe v medsebojnem pretepu pravdnih strank izključuje naključje pri nastanku tožnikove poškodbe. Četudi je toženka tožniku povzročila poškodbo pri mahanju z rokama v medsebojnem prerivanju, s tem njena odgovornost za nastanek poškodbe ni izključena, saj je tudi tako ravnanje splošno nedopustno, mahanje z rokama proti očem druge osebe pa je ravnanje, ob katerem bi se toženka morala in mogla zavedati, da lahko pride tudi do dotika oziroma udarca, ki lahko pri drugem povzroči poškodbo.
Sodišče ni vezano na sklep o prekinitvi postopka, ampak lahko svojo odločitev o tem, da ne bo čakalo na rešitev predhodnega vprašanja, naknadno spremeni, če nastopijo nove okoliščine ali tudi če situacijo drugače oceni.
ZIZ člen 55, 55/2, 229, 55, 55/2, 229. ZPP člen 18, 18.
izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - skladnost izvršilnega naslova in predloga za izvršbo - presoja upravne odločbe
Možnost oziroma upravičenost upnika zahtevati vzpostavitev prejšnjega stanja je za odločitev o utemeljenosti predloga za izvršbo v predmetni zadevi odločilna.
V pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov. Tožbeni zahtevek je zahtevek stranke po določenem pravnem varstvu. Njegovo vsebino in obseg določi tožnik v tožbi z navedbo dejstev, na katera opira svoj zahtevek. Tožnik mora torej v tožbi navesti toliko dejstev, da omogočajo jasno identifikacijo zahtevka in njegovo ločitev od morebitnih drugih zahtevkov.
S tem, ko je tožnik na glavni obravnavi dne 23.9.2005 navedel pravno kvalifikacijo, ki po njegovi oceni sledi iz njegovih tožbenih trditev, še ne pomeni, da je sodišče na to vezano, nasprotno, tudi če tožnik v tožbi ali kasneje navede pravno podlago, sodišče nanjo ni vezano.