Dedni dogovor je sporazum med dediči z učinkom sodne poravnave, za izpodbijanje sodne poravnave pa je po določbi čl. 392 ZPP možna tožba na razveljavitev sodne poravnave, ki jo je mogoče vložiti zaradi zmote, sile ali zvijače po sklenitvi dednega dogovora. S pritožbo je mogoče izpodbijati sklep o dedovanju, ki temelji na dednem dogovoru, le glede trditve, da sporazuma niso sklenili vsi dediči, ali da je bil sporazum netočno povzet v sklep o dedovanju.
ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-14, 285, 339, 339/2, 339/2-14. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5.
novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - rok za podajo odpovedi - materialno pravdno vodstvo
Rok za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz 5. odstavka 88. člena ZDR je materialni prekluzivni rok, na katerega sodišče pazi po uradni dolžnosti. Če se presoja zakonitost podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, mora sodišče pravočasnost odpovedi preveriti po uradni dolžnosti in v okviru materialnega procesnega vodstva poskrbeti, da se v tej zvezi navedejo odločilna dejstva. Če tega ne stori, sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
povrnitev negmotne škode - prehod terjatve ali obveznosti
Po 204. čl. ZOR preide terjatev za povrnitev negmotne škode na dediče samo, če je bila priznana s pravnomočno odločbo ali s pisnim sporazumom. Pravica do povrnitve nepremoženjske škode je osebna. Vezana je na osebo upravičenca, zato ni podedljiva.
predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju - stiki otroka s staršem - koristi otroka - spremenjene razmere
Sodišče mora poseči s predodelitvijo otrok, predvsem in hitro takrat, ko spremenjene razmere že akutno kažejo na nujnost spremembe. Ni pa se mogoče strinjati s toženko, da ukrepanje sodišča s predodelitvijo ni v nobenem primeru potrebno, ko gre za preventivno ukrepanje. Če je za v bodoče že dovolj jasno izkazano, da razmere ne bodo več ustrezale koristim otroka, tudi take okoliščine utemeljujejo poseg sodišča s spremembo odločbe o dodelitvi otrok.
ZGD člen 1, 1/7, 1, 1/7. ZPP člen 187, 205, 205/1-3, 208, 187, 205, 205/1-3, 208.
subjektivna sprememba tožbe - privolitev tistega, ki naj vstopi v pravdo namesto toženca - univerzalno in singularno pravno nasledstvo - prenos dejavnosti samostojnega podjetnika
Pri subjektivni spremembi tožbe po 187. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče ne more samo dopustiti takšne spremembe, če ni privolitve tistega, ki naj vstopi v pravdo namesto (prvotne) tožene stranke, vendar pa si učinke takšne ne-privolitve napačno razlaga; njen učinek ni v tem, da prvotna tožena stranka ni več stranka postopka, ampak pomeni le, da se postopek nadaljuje in konča s prvotno navedeno toženo stranko.
odpravnina - direktor - prenehanje funkcije - pripojitev družbe
Ker je tožnici funkcija direktorice družbe prenehala zaradi pripojitve te družbe k drugi družbi, ni upravičena do izplačila odpravnine, ki je bila za primer odpoklica brez utemeljenega razloga dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi.
Sodišče druge stopnje sprejema oceno prvostopenjskega sodišča, da predstavlja s plinom napolnjena plinska jeklenka nevarno stvar, zaradi česar je nadalje pravilno zaključilo, da je prvotožena stranka za nastalo škodo objektivno odgovorna. Plinska jeklenka, ki je napolnjena s propan-butan plinom, sama po sebi sicer res ni nevarna, pač pa takšna postane šele ob nezadostno skrbnem ravnanju, saj lahko pride do uhajanja plina v zrak in s tem nastanka eksplozivne mase.
denarno nadomestilo - zavarovanje za primer brezposelnosti - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti
Pri ugotavljanju pogojev za priznanje nadomestila za preostali čas upravičenosti do denarnega nadomestila je primarnega pomena ugotovitev, kdaj je prenehal razlog za mirovanje. Šele po ugotovitvi, kdaj je prenehal razlog za mirovanje pravice do denarnega nadomestila, se lahko ugotavlja, ali se je upravičenec pravočasno, v roku 8 dni, javil zavodu in ali je upravičen do denarnega nadomestila za preostali čas.
O prenehanju razlogov za mirovanje pravice do denarnega nadomestila se ne odloča z odločbo, ker je z zakonom določeno, da se osemdnevni rok šteje od prenehanja razloga za mirovanje, ne pa od prejema odločitve. Z odločbo se odloča le o pravicah, ne pa o dejstvih. Razlogi za mirovanje so dejstva, ne pa pravice.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor
Ni mogoče pritrditi stališčem sodišča prve stopnje, da je dolžnikov ugovor neobrazložen in da dolžnik ni predlagal nobenega dokaza. Dolžnik je v ugovoru navajal, da je dolg do upnika poravnal s plačilom na račun s.p. H.F. in da je zato upnikova terjatev prenehala. Kot dokaz tej svoji trditvi je predlagal zaslišanje strank ter dveh prič. To pa v obravnavanem primeru zadostuje.
ZIZ člen 178, 178/4, 178, 178/4. ZGO-1 člen 218, 218/b, 218, 218/b.
vrednost nepremičnine - cenitev - stavbno zemljišče
Če se sporni parceli na podlagi 218 b. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) štejeta kot nezazidano stavbno zemljišče, ima pritožba prav, da bi ju kot takšni moral oceniti tudi izvedenec.
prevzem dolga - konverzija terjatve - razlaga pogodbenih določil - pristop k dolgu
Pri tem dogovoru gre po mnenju pritožbenega sodišča pravno za pogodbo o pristopu k dolgu po 451. čl. ZOR, s katero se je tožena stranka zavezala tožeči stranki, da bo izpolnila njeno terjatev do dolžnika, to je do družbe M., in sicer obročno na način, ki je razviden iz besedila dogovora oz. zabeležke - šlo za samostojno in lastno zavezo tožene stranke tožeči stranki.