Ker je rok za objavo popravka vezan na prejem popravka, v konkretnem primeru pa ni sporno, da je toženec popravek tožnika prejel dne 20.11.2004, je povsem jasno, da je rok za objavo popravka iztekel z izdajo časopisa v decembru 2004, rok za vložitev tožbe pa zato v skladu z določbo 2. odstavka 33. člena ZMed 24.1.2005, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
ZPP člen 286, 286/2, 337, 337/1, 286, 286/2, 337, 337/1.
pritožbeni postopek - ugovor zastaranja - pritožbena novota
Ker gre pri ugovoru zastaranja najprej za sklicevanje na dejstva v zvezi z začetkom in tekom zastaranja, šele potem za materialnopravno presojo, zastaranja ni mogoče uveljavljati šele v pritožbenem postopku, v katerem uveljavljanje novih dejstev načeloma ni dopustno.
vpis stvarne pravice - veljavnost zavezovalnega posla
Sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ni pristojno presojati veljavnost zavezovalnega pravnega posla na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo.
ZJRM člen 11, 11/1, 11/1-1, 11, 11/1, 11/1-1. ZP-1 člen 223, 223, 223.
sankcije za prekršek
V naslednjih odstavkih 223. člena ZP-1 je zakonodajalec določil, kako se do uskladitve predpisov iz 1. odstavka 223. člena uporabljajo sankcije iz teh predpisov. Iz tega dela je razvidno, da je zakonodajalec predvidel, da bo uskladitev opravljena le v zvezi z določbami o sankcijah in da dejstvo neusklajenosti ne pomeni, da materialni predpis ne velja.
V konkretnem primeru je bilo ravnanje, kot se očita mladoletni Š. Š., določeno kot prekršek preden je bilo storjeno (storjeno pa je bilo 1. 12. 2005, torej kar dva meseca pred potekom roka za uskladitev ZJRM z določbami ZP-1). Po mnenju pritožbenega sodišča je izpolnjen tudi drugi pogoj iz 1. odstavka 2. člena ZP-1, da je bila za dejanje predpisana tudi sankcija za prekršek, saj gre za prekršek iz 11. člena ZJRM, pri katerem sta bili alternativno predpisani denarna kazen in kazen zapora ter 2. odstavek 223. člena ZP-1 rešuje to situacijo z navedbo, da se do uskladitve predpisov iz 1. odstavka 223. člena ZP-1 uporabljajo sankcije iz teh predpisov in predpisane denarne kazni veljajo kot predpisane globe.
ZGD člen 394, 394/3, 394, 394/3. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
družbenik - vloga družbenika
Za presojo vprašanja, ali je družbenik imel aktivno ali pasivno vlogo v družbi, je pomembno stanje v času nastanka terjatve oz. v tem času dejansko vzpostavljena notranja razmerja med družbeniki.
ZNP člen 35, 35/1, 35/5, 37, 35, 35/1, 35/5, 37. ZPP člen 158, 164, 164/7, 158, 164, 164/7.
skupni stroški - stroški postopka - umik predloga - krivda predlagateljice za postopek - pravilna uporaba materialnega prava
Predlagateljica je z vložitvijo predloga, ki je povzročil potek postopka in nato z umikom tega predloga povzročila nasprotnemu udeležencu stroške, zato je stroške, ki so nastali po njeni krivdi, dolžna povrniti. V obravnavanem primeru je namreč potrebno uporabiti določilo 5. odst. 35. člena ZNP.
Tožnik oz. njegov pravni prednik je objekt zgradil z namenom, da se bo v njem opravljala trgovskoposlovna dejavnost. Da bi do tega prišlo, je bilo potrebno izpolniti tudi pogoje, vezane na izgradnjo parkirišč in dostopov. Investitor je torej moral poskrbeti (in je to tudi storil), da bodo imeli poslovni prostori ustrezen dostop in ustrezno število parkirišč. Poslovni prostori, ki so bili grajeni za prodajo, so pridobili uporabno dovoljenje tudi zato, ker so ta pogoj izpolnjevali. Pritožbeno sodišče enako kot prvostopenjsko meni, da jim je bil s prodajo zagotovljen tako dostop, kot tudi parkiranje na tej parceli za potrebe njihovih poslovnih prostorov.
stvarna pristojnost - spor o plačilu premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja
Spor o plačilu premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja je po svoji naravi premoženjski spor v smislu določb 1. člena Zakona o pravdnem postopku.
Vročilnica predstavlja javno listino, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar pa za takšno zatrjevanje ne zadostuje pavšalna navedba toženca v pritožbi, da podpis na vročilnici nikakor ne more biti njegov ter da bi gotovo na tožbo odgovoril, če bi jo prejel, temveč je to mogoče ovreči samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost podpisa, saj sodišče po uradni dolžnosti ne preverja pristnosti podpisa na vročilnici.