Vsak toženec na podlagi sodbe najprej odgovarja le toliko, kolikor mu je z njo naloženo. Njegovega položaja praviloma ne spremeni status oseb, ki jim je naložena izpolnitev obveznosti z njim. Širitev subjektivnih meja pravnomočnosti je namreč izjema od splošnega pravila, dopustna le v določenih primerih, ki jih mora sodišče posebej utemeljiti.
V pravdah zaradi neupravičene obogatitve kljub že izdani sodbi med pravdnima strankama načeloma ni mogoče izključiti presoje, da je imelo opravljeno plačilo v višini, ki presega s sodbo naloženo, podlago v materialnem pravu, tudi v določbah o spregledu pravne osebnosti. A le v obsegu podanih trditev in dokazov ter ob predpostavki, da o tem še ni pravnomočno odločeno.
Za presojo protipravnosti ravnanja upravnega organa je bistvena ugotovitev pravnomočne sodbe, da je investitor objekta izjavo le podpisal, ker je kot investitor objekta moral sodelovati do konca upravnega postopka, ugotovljenih pomanjkljivosti na tehničnem pregledu pa ni odpravil. Uradna oseba upravnega organa, ki je vodila postopek izdaje uporabnega dovoljenja, se s tako vsebinsko prazno izjavo ne bi smela zadovoljiti, najmanj kar bi se od nje pričakovalo je, da bi ugotovila, katere pomanjkljivosti so bile odpravljene, kdaj in na kakšen način.
Zavrnitev dokaznega predloga, ki bi ovrgel rezultate dosedanjega dokaznega postopka z argumentom, da so že izvedeni dokazi tako prepričljivi in popolni, da jih tudi nov dokaz ne bi mogel ovreči, ni dopustna.