• Najdi
  • <<
  • <
  • 50
  • od 50
  • 981.
    VSRS sklep I R 78/2016
    23.6.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018421
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
    Prepričanje tožečih strank, da bi lahko sodnik A. A., ki naj bi bil zainteresiran za uspeh tožene stranke v pravdi, posredno, z nadzorom nad njenim delom, vplival na odločanje s sodečo sodnico, je zmotno: nadzor nad pravilnostjo dejanskih ugotovitev, pravilnostjo vodenja postopka in materialnopravno pravilnostjo odločitve sodišča prve stopnje je mogoč izključno v pritožbenem postopku.
  • 982.
    VSRS sklep II DoR 132/2016
    23.6.2016
    DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018442
    ZZZDR člen 132. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
    dopuščena revizija - preživljanje otrok - zvišanje preživnine - višina preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - prejemanje socialne pomoči - socialna pomoč enega od staršev - vštevanje socialne pomoči
    Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je pravilna presoja pritožbenega sodišča, da se preživninska obveznost obeh staršev oziroma toženca zniža za višino (dela) prejete denarne socialne pomoči.
  • 983.
    VSRS Sodba I Ips 70188/2010
    23.6.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2008029
    ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1-8.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka – kršitev kazenskega zakona - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – nedovoljen dokaz – zvočni zapis glasu - opis dejanja
    Ker je že iz vsebine obtožnice izhajalo, da so bila njihova dejanja povezana, sodišče prve stopnje, ki je v izreku sodbe opisalo tudi izvršitveno dejanje obsojene S. G., ki je bilo opisano že v obtožnici in pri katerem je obsojenka pomagala, obtožbe ni prekoračilo.

    Ker ni šlo za pogovore, ki bi razkrivali zasebnost sogovornika, je oškodovancu moč očitati zgolj, da je s svojim ravnanjem posegel v pravico obsojenega S. Č. na glasu. Poseg v to pravico pa ne more prevladati nad pravico oškodovanca, da zaščiti svoje interese odgovorne osebe gospodarske družbe v stečajnem postopku, če je v te njegove interese poseženo s kaznivim dejanjem.
  • 984.
    VSRS Sklep I Kr 34576/2015
    23.6.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2008039
    ZKP člen 35, 35/1.
    krajevna pristojnost – prenos krajevne pristojnosti – lažja izvedba postopka
    Dejstvo, da bi predlagano Okrožno sodišče v Kopru laže izvedlo kazenski postopek, samo po sebi ne more opravičevati prenosa krajevne pristojnosti. To dejstvo mora biti izraženo v tolikšni meri, da razlogi, ki kažejo na večjo ekonomičnost oziroma lažjo izvedbo kazenskega postopka, prevladujejo nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti. Ena od okoliščin, ki kaže na to, da bi delegirano sodišče laže izvedlo kazenski postopek, je okoliščina, da imajo vsi ali velika večina procesnih udeležencev prebivališče na območju tega sodišča.
  • 985.
    VSRS Sodba I Ips 38125/2015-132
    23.6.2016
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS2008047
    ZKP člen 420, 420/2. KZ člen 75.
    postopek proti mladoletnikom – oddaja v vzgojni zavod – načelo sorazmernosti – izbira vzgojnega ukrepa
    Ob upoštevanju okoliščin v zvezi z mladoletnikovo osebnostjo in vzgojno problematičnostjo in ob upoštevanju načela sorazmernosti, ni mogoče vedno upoštevati načela postopnosti izrekanja vzgojnih ukrepov.
  • 986.
    VSRS sodba II Ips 50/2015
    23.6.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018393
    ZPP člen 337, 370, 370/3. OZ člen 561, 561/2.
    pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - nevzdržnost skupnega življenja - izpolnjevanje pogodbenih obveznosti - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga
    Če se razmere po sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju spremenijo, je potrebno presoditi, ali so spremembe resnično tako korenite, da je postalo skupno življenje nevzdržno in nadaljevanje pogodbenega razmerja ni mogoče. Pravni red se načeloma bolj nagiba k ohranitvi pogodbe kot pa k njenemu prenehanju in razvezo pogodbe šteje za skrajni ukrep, ne pa sankcijo, ki bi bila v celoti odvisna od pogodbenikovega dojemanja svojega trenutnega položaja. Pri presoji pravnega standarda neznosnosti skupnega življenja je namreč potrebno upoštevati, ali je stanje nevzdržno v objektivnem in subjektivnem smislu, ter pri tem ovrednotiti vse okoliščine konkretnega primera, zlasti razloge, ki so pripeljali do spremenjenih razmer med strankama, voljo in osebnostne lastnosti strank, ter pretehtati vse možnosti za razrešitev nastale konfliktne situacije.
  • 987.
    VSRS sodba II Ips 333/2015
    23.6.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VS0018741
    ZPP člen 392. URS člen 22, 23, 23/1. ZZZDR člen 129, 131c, 132, 132/3. OZ člen 112, 316, 316-5
    dopuščena revizija - preživljanje otroka - preživnina - višina preživnine - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - sodna poravnava - pravnomočnost - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - navadno sosporništvo - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - odgovor na pritožbene navedbe - pobotanje preživninske terjatve - odpoved skupnemu premoženju - sklepčnost tožbe - pravica do izjave - zmožnosti preživninskega zavezanca - krivda za brezposelnost - odplačevanje kredita - sodba presenečenja

    Razlog (pogoj) za spremembo preživnine je sprememba okoliščin, ki so bile podlaga za njeno določitev. Če spremenjenih potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca sodišče ne ugotovi, ne more spremeniti preživnine ne glede na to, da ta morebiti ni ustrezna in ne krije vseh potreb preživninskega upravičenca.

    Po ugotovitvi spremenjenih potreb upravičenca ali/in zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen ZZZDR), mora sodišče spremeniti višino preživnine glede na (spremenjene) potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca (129. člen ZZZDR). S tem ne poseže v institut pravnomočnosti, saj zakon sam v 132. členu ZZZDR določa pogoje za poseg v pravnomočno sodno odločbo.

  • 988.
    VSRS Sodba I Ips 25137/2014-21
    23.6.2016
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS2008061
    ZKP člen 372, 372-1. KZ-1 člen 199, 199/1.
    kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - zaposlovanje na črno
    Pri kaznivem dejanju zaposlovanja na črno po prvem odstavku 199. člena KZ-1 sta možni dve izvršitveni obliki, in sicer prva, pri kateri storilec zaposli dva ali več delavcev in jih ne prijavi za ustrezno zavarovanje ter druga, pri kateri storilec zaposli več tujcev ali oseb brez državljanstva brez ustreznih dovoljenj. Že iz dejstva, da je šlo za zaposlitev dveh delavcev – tujcev, je mogoče zaključiti, da zakonski znaki te, druge izvršitvene oblike niso izpolnjeni, saj mora v tem primeru storilec zaposliti več tujcev (ali oseb brez državljanstva) kar pomeni, da bi morali biti na obravnavani način zaposleni vsaj trije tujci. Eden od zakonskih znakov kaznivega dejanja po prvem odstavku 199. člena KZ-1 v obravnavanem primeru tako ni podan in zato opisano kaznivo dejanje ni kaznivo dejanje.
  • 989.
    VSRS Sodba I Ips 5797/2014-111
    23.6.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2008050
    ZKP člen 420, 424, 424/1.
    zahteva za varstvo zakonitosti – načelo dispozitivnosti – obseg preizkusa – opredelitev zatrjevanih kršitev zakona
    V zahtevi za varstvo zakonitosti (kot samostojnem pravnem sredstvu) je treba namreč določno navesti razloge, s katerimi se utemeljuje zavzeta stališča in se ni mogoče zgolj sklicevati na že zavzeta v pritožbi ali drugih vlogah, kar pomeni, da je tudi v tem primeru vložnikovo sklicevanje na nedoločne pritožbene navedbe v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, neupoštevno.
  • 990.
    VSRS Sodba II Ips 304/2014
    23.6.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS0018522
    ZZK-1 člen 246, 246/1. ZPP člen 181, 181/1.
    varstvo lastninske pravice - izbrisna tožba - neprava retroaktivnost - konverzija - ugotovitvena tožba - pravno razmerje - pravnomočno razsojena stvar - objektivne meje pravnomočnosti
    Po oceni Vrhovnega sodišča je pri tehtanju med položajem pridobitelja, ki je sicer računal na dokončnost zemljiškoknjižnega razmerja, ki bo šele nastopila, in pravico tožnika, ki vlaga izbrisno tožbo in varuje lastninsko pravico, tožbi za njeno varstvo pa je lastna časovna neomejenost in nezastarljivost, prednost vedno treba dati slednji.

    Objektivne meje pravnomočnosti namreč ne izključujejo le tožbe z enakim tožbenim zahtevkom, o katerem je že pravnomočno odločeno, pač pa tudi tožbo, s katero bi se uveljavljal zahtevek, ki je v neposrednem nasprotju z zahtevkom, o katerem je že pravnomočno odločeno. Če je sodišče ugotovilo, da doseženo soglasje o bistvenih sestavinah med pogodbenikoma po svoji vsebini predstavlja preužitkarsko razmerje, in odločilo o njegovi veljavnosti, saj je ugotovilo tudi njegovo ničnost, je izključilo vse naknadne ugovore, ki se nanašajo na njegovo vsebino ter veljavnost, in s tem tudi možnost hkratnega obstoja veljavnega darilnega razmerja iz istega dogovora.
  • 991.
    VSRS sklep II DoR 85/2016
    23.6.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS0018476
    ODZ paragraf 479. ZPP člen 367a, 367a/1.
    stvarna služnost - javna korist - služnost v javno korist - priposestvovanje
    Revizija je dopuščena glede vprašanja, ali je mogoče priposestvovati služnost v javno korist.
  • 992.
    VSRS sklep I R 77/2016
    23.6.2016
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0018420
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodnik uslužbenke pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
    Če bi v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike s tožnikovo hčerko, ki je del sodnega osebja, bi bila, upoštevaje tudi dejstvo, da je Okrajno sodišče v Novem mestu med manjšimi sodišči, lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
  • 993.
    VSRS Sodba XI Ips 18879/2016-41
    23.6.2016
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2008026
    ZKP člen 201, 201/1-1, 521, 525, 525/1, 525/2.
    pripor – postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev – začasni ekstradicijski pripor – mednarodna pogodba – pogoji za odreditev začasnega ekstradicijskega pripora
    Kot je utemeljeno ugotovilo sodišče v izpodbijanem pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora je Interpol Beograd zoper tujca razpisal tiralico na podlagi odločbe o priporu, ki je bila izdana s strani sodišča v Beogradu na podlagi sodbe pritožbenega sodišča v Beogradu, s katero je bila tujcu izrečena oziroma potrjena zaporna kazen v višini štirih let, zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 246. člena Kazenskega zakonika Republike Srbije. Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da so iz mednarodne tiralice oziroma sporočila Interpola z dne 22. 7. 2014 razvidni vsi potrebni podatki, to so obdolženčevi osebni podatki, opis kaznivega dejanja, številčna oznaka člena Kazenskega zakonika Republike Srbije (prvi odstavek 246. člena), obsojencu izrečena kazen za to kaznivo dejanje (štiri leta zapora), organ, ki je izdal odločbo, na podlagi katere je bila izdana mednarodna tiralica (sodišče v Beogradu), opravilna številka in datum odločbe, izjava, da bo izročitev zahtevana v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi, izjava, da se obvestilo Interpola obravnava kot uradno zaprosilo za začasni pripor, ter da je o najdbi obsojenca treba obvestiti Interpol v Srbiji ter Generalni sekretariat Interpola.
  • 994.
    VSRS sodba in sklep II Ips 264/2014
    23.6.2016
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - RAZLASTITEV
    VS0018398
    ZPP člen 182, 182/3, 384, 384/1. ZRPPN člen 1, 2, 21, 23, 23/1, 50, 51, 59. ZRPPU člen 21, 58, 59.
    pogodba namesto razlastitve - pogodba namesto razlastitve po ZRPPN - obličnost - prehod nepremičnine v družbeno lastnino - pridobitev lastninske pravice - deklaratornost vpisa v zemljiško knjigo
    Sklenitev pogodbe namesto razlastitve pomeni specifično pravno sredstvo pri urejanju razmerij v primerih, ko gre za takšen splošni interes, ki terja razlastitev nepremičnine (1. in 2. člen ZRPPN). Pogodba nadomešča odločbo o razlastitvi (prvi odstavek 23. člena ZRPPN) in sporazum o odškodnini (50. člen ZRPPN) oziroma sodno odločbo o njej (51. člen ZRPPN). Gre torej za pogodbo, ki ni rezultat prostega urejanja obligacijskih razmerij enega od pogodbenikov, ki mu zaradi ugotovljenega splošnega interesa (16. člen ZRPPN) grozi razlastitev nepremičnine (20. člen ZRPPN). Pridobitev lastninske pravice na tak način je zato v skladu z ustaljeno sodno prakso treba enačiti s pridobitvijo lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa. To pomeni, da ima že sama pogodba, sklenjena namesto razlastitve, učinek v lastninski pravni sferi in da ima vknjižba v zemljiško knjigo zgolj publicitetni ali deklaratorni učinek.
  • 995.
    VSRS Sklep I Up 138/2016
    22.6.2016
    DAVKI - UPRAVNI SPOR
    VS00002856
    ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1-2, 36/1-4, 76, 82, 82/1. ZDavP-2 člen 68a, 69. URS člen 157, 157/2.
    subsidiarni upravni spor - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - prijava premoženja - premoženje neznanega izvora - samostojni postopek
    Sodno varstvo se v upravnem sporu zagotavlja na dveh različnih podlagah: po 2. členu ZUS-1, ko gre za (t. i. redni) upravni spor o zakonitosti upravnega akta, ali po 4. členu, ki je rezerviran za primere, ko zoper posamične akte in dejanja organov, s katerimi je poseženo v človekove pravice in temeljne svoboščine, ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (subsidiarni upravni spor).

    Poziv na prijavo premoženja po 69. členu ZDavP-2 ne predstavlja samostojnega upravnega postopka. Ne glede na to, da sam poziv nalaga dolžnost podati prijavo premoženja, ta poziv ni sam sebi namen, temveč se neposredno navezuje na postopek odmere davka po 68.a členu ZDavP-2. Torej se ga izda z namenom ugotovitve dejanskega stanja, ki bo tvorilo dejansko podlago pri uporabi določbe 68.a člena ZDavP-2, s katero se bo davčnemu zavezancu naložilo (ali pa ne) obveznost, zaradi katere se celoten postopek sploh vodi, tj. plačilo odmerjenega davka od nenapovedanih dohodkov. Pravi smisel poziva na prijavo premoženja po 69. členu ZDavP-2 je tako izdaja odločbe o odmeri davka po 68.a členu ZDavP-2 in ne pridobitev same prijave premoženja. Predmetni poziv upravnega organa je zato samo del širšega postopka, v katerem dobi svoj poln smisel.

    Pritožnik bo morebiten poseg v njegove človekove pravice in temeljne svoboščine, storjen s predmetnim pozivom, lahko uveljavljal v pravnem sredstvu zoper odločbo, izdano v postopku odmere davka po 68. a členu ZDavP-2.
  • 996.
    VSRS Sodba X Ips 36/2015
    22.6.2016
    DAVKI - UPRAVNI SPOR
    VS1015641
    ZDavP-2 člen 142, 144, 177.
    dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davčna izvršba - predmet davčne izvršbe - načela davčne izvršbe - načelo sorazmernosti - osebno dostojanstvo zavezanca za davek - bistvene kršitve določb postopka - pavšalne navedbe - sklicevanje na tožbene navedbe
    Načelo sorazmernosti varuje davčnega dolžnika pred uporabo sredstev davčne izvršbe, ki po vrednosti nesorazmerno presega višino dolga in ne, kot meni revident, pred uporabo sredstva izvršbe, ki ne dosega višine dolga.

    Po ZDavP-2 ni izključena hkratna izdaja sklepov o davčni izvršbi glede na različne predmete izvršbe, vse do poplačila dolga. V skladu s 144. členom ZDavP-2 pa je lahko za dosego namena izterjave davčne obveznosti predmet davčne izvršbe vsako dolžnikovo premoženje ali pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe.
  • 997.
    VSRS Sklep I Up 175/2016
    22.6.2016
    UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
    VS1015637
    ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2. ZUP člen 42, 43, 142, 143, 229, 229/2, 235. URS člen 22, 23. ZPP člen 70, 70-6.
    pritožba - procesne predpostavke za vložitev tožbe - položaj strank v upravnem postopku - posvojitev otrok - izločitev sodnika - odklonitveni razlog - kazenska ovadba kot okoliščina, ki zbuja dvom o nepristranskosti sodnika - procesne predpostavke za začasno odredbo - odgovor na revizijo vložen po osebi brez izkazanega pravniškega državnega izpita
    Kazenska ovadba sama po sebi ne predstavlja odločilne okoliščine, ki že sama po sebi vzbuja dvom o nepristranskosti sodnika, temveč je treba te okoliščine posebej ugotavljati oziroma preizkusiti.

    V upravnem sporu je tožnik lahko samo oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta (prvi odstavek 17. člena ZUS-1). To pomeni, da mora biti za vložitev tožbe zoper dokončen upravni akt oseba stranka upravnega postopka tudi ob nastopu dokončnosti izdanega upravnega akta.
  • 998.
    VSRS Sklep I Up 113/2015
    22.6.2016
    UPRAVNI SPOR - SODNE TAKSE
    VS1015647
    ZUS-1 člen 80, 80/1, 80/3. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 12, 12/2, 12/3. ZBPP člen 13, 13/2.
    oprostitev plačila sodne takse - polna oprostitev - delna oprostitev - zmotna uporaba materialnega prava - razumevanje načina izvršitve ustavne odločbe - pravni standard - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - ugoditev pritožbi
    Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu določbo drugega odstavka 11. člena ZST-1, ki se nanaša na delno oprostitev, razlagalo samostojno, brez hkratnega upoštevanja določbe prvega odstavka 11. člena ZST-1 in predpisanega načina izvršitve po odločbi Ustavnega sodišča U-I-191/14 z dne 12. 2. 2015. Po presoji Vrhovnega sodišča določbe prvega odstavka 11. člena ZST-1 glede na v ustavni odločbi predpisan način izvršitve ni mogoče razumeti drugače, kot da je prosilec upravičen do celotne oprostitve plačila sodnih taks v primeru, ko njegov dohodek ne presega dvakratnika minimalnega dohodka. Ker je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zmotno uporabilo materialno pravo, je Vrhovno sodišče na podlagi 3. točke tretjega odstavka 80. člena ZUS-1 v zvezi s prvim odstavkom istega člena ZUS-1 izpodbijani sklep spremenilo tako, da je pritožnika v celoti oprostilo plačila sodnih taks v obravnavanem upravnem sporu.
  • 999.
    VSRS Sklep X Ips 215/2016
    22.6.2016
    DAVKI - STEČAJNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS1015770
    ZPP člen 77, 77/2, 78, 78/1, 98, 98/5, 101. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 245, 386.
    davki - obnova odmere dohodnine - zastopanje - osebni stečaj - stečajna masa - stečajni upravitelj - revizijski postopek - pooblastilo za zastopanje v revizijskem postopku
    Ker gre za premoženje, ki spada v stečajno maso, mora revidenta (stečajnega dolžnika) v revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem zastopati stečajni upravitelj, ki je tožnikov zakoniti zastopnik. Le stečajni upravitelj lahko odvetniški družbi podeli pooblastilo za zastopanje in tega ne more storiti revident sam.
  • 1000.
    VSRS Sklep X Ips 205/2015
    22.6.2016
    CARINE - UPRAVNI SPOR
    VS1015703
    ZUS-1 člen 83, 83/4, 89. ZFU člen 11. Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 17, 23, 23/3, 28.
    carine - kršitev pravic intelektualne lastnine - uničenje zadržanega blaga - pravni interes za revizijo - odškodninski zahtevki - zavrženje revizije
    Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost sklepa carinskega organa, št. 4243-612/2014-19 z dne 10. 12. 2014, s katerim je carinski organ ta zahtevek revidenta za uničenje zadržanega blaga zavrnil. Po mnenju Vrhovnega sodišča revident za revizijo po uničenju blaga nima več pravnega interesa, saj si svojega pravnega položaja v carinskem postopku glede uničenja blaga ne more več izboljšati, tudi če bi v upravnem sporu uspel.
  • <<
  • <
  • 50
  • od 50