Vrhovno sodišče je v več zadevah, v katerih sta bili odločbi sodišč prve in druge stopnje izdani še pred sprejemom načelnega pravnega mnenja, odločilo, da se zaradi pravne varnosti kot pravilno obravnava do tedaj uveljavljeno stališče sodne prakse in prakse upravnih organov, da mora v primerih, ko je ponudnik odklonil sestavo pisne listine o sklenjeni pogodbi, predkupni upravičenec pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla najprej iztožiti sklenitev pogodbe v pravdnem postopku, pristojna upravna enota pa je v tem primeru štela, da rok za vložitev zahteve za odobritev začne teči šele od pravnomočnosti sodbe. Če je bilo v teh zadevah na prvi in drugi stopnji ugodeno tudi zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, je Vrhovno sodišče izpodbijano odločbo spremenilo tako, da je v izrek dodalo, da se prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi na podlagi te sodbe opravi šele po tem, ko sklenjeno prodajno pogodbo odobri pristojna upravna enota.
Vrhovno sodišče poudarja, da je tudi v obravnavani zadevi zaradi zagotavljanja pravne varnosti treba šteti, da ni pomembno, ali je tožnik v zakonskem roku zahteval odobritev pogodbe, saj mu je to možnost treba dati še v 60 dneh po pravnomočnosti sodbe, s katero je ugodeno zahtevku za sklenitev pogodbe. Ker pa je sodišče druge stopnje to dejstvo štelo kot pravno odločilno, pa ima tožnik prav, ko opozarja, da je glede tega dejstva nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in med listinami v spisu.
Okoliščine iz 1. točke prvega odstavka 538. člena ZKP se ne nanašajo na primer, ko se je kazenski postopek zoper tožnika končal s pravnomočno oprostilno sodbo.
Namen negativnega pogoja iz 1. točke prvega odstavka 538. člena ZKP je preprečiti, da bi do umika predloga za pregon prišlo zaradi sporazuma med oškodovancem in nekdanjim obdolžencem v škodo države, od katere ima obdolženec pravico zahtevati povrnitev škode v primeru neupravičenega odvzema prostosti.