1. Tožbeni zahtevek, ki glasi na prenos spornega premoženja na pok. V. I. ne more biti utemeljen, pokojničina zapuščina je namreč že po samem zakonu prešla na njene dediče v trenutku njene smrti. S smrtjo zapustnice je nastala skupnost dedičev, ki traja do delitve.
2. Na aktivni strani ne nastopajo vsi dediči, kar je pravilno poudarilo že prvostopenjsko sodišče, zato lahko tožnika kot dva izmed treh sodedičev (oseb, ki bi prišle v poštev kot dediči na podlagi zakona) zahtevata le vrnitev stvari v zapuščino in ne prenos premoženja na dediča, ki niti nista solastnika, saj je dediščinska skupnost nedeljena in so subjekt dediščine vsi dediči kot celota.
3. Tudi če zapuščinske obravnave še ni bilo, s tem pravna pot strankam v zapuščinskem postopku ni onemogočena, in s tem tudi zapuščinski postopek ni pravnomočno končan. Če se izpolni pogoj, da obstoji premoženje, stranke (dediči) lahko predlagajo opravo zapuščinskega postopka in dokler zapuščinski postopek ni končan, ne morejo izbrati pravdnega postopka in se s tem izogniti zapuščinskemu postopku, za katerega je značilno načelo oficialnosti.