zamudna sodba - odgovor na tožbo - sklepčnost tožbe
Ne moti, da je sodišče prve stopnje zavrglo vlogo, kljub temu da v zakonu o tem ni posebne, izrečne določbe, saj je sankcija za vložitev vloge po izteku nepodaljšljivega zakonskega roka njeno zavrženje, kot to izhaja iz predpisov, ki veljajo za posamezna procesna dejanja, npr. za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ugovor proti plačilnemu nalogu, redna in izredna pravna sredstva. Tisti del vročilnice, ki jo izpolni sodišče, je javna listina. Javna listina pa dokazuje resničnost tistega, kar je na njej navedeno. Vendar pa je dovoljeno dokazovati nasprotno, pri čemer dokazno breme (z vsemi možnimi dokazili) nosi stranka, ki trdi, da je bila vročilnica nepravilno sestavljena. Sodišče ob izdaji zamudne sodbe ne raziskuje, ali je podano dejansko stanje, na katero opira tožnik svoj zahtevek, dejanskega stanja ne raziskuje glede resničnosti, ampak podane navedbe samo pravno vrednoti, tj. presodi, ali iz dejstev, ki jih je navedel tožnik v tožbi, izhaja tista pravna posledica, ki jo zatrjuje v zahtevku.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - nezavestna malomarnost
Dejansko stanje ni zmotno ugotovljeno, ker je obdolženka ob zavijanju v levo s prednostne ceste zaradi nepreglednosti po nasprotnem voznem pasu zmotno ocenila, da na njem ni nobenega vozila.
ZIP člen 16, 16/2, 251c, 251c/2, 16, 16/2, 251c, 251c/2. ZPPSL člen 144, 144/3, 144, 144/3.
terjatev - napotitev na pravdo - izvršilni naslov
Podpisan zapisnik o sporazumu strank o obstoju terjatve ima moč sodne poravnave (primerjaj 2. odst. 251.c člena ZIP). Sodna poravnava pa je po 1. točki 2. odst. 16. člena ZIP (sedaj po 1. točki 2. odst. 17. člena ZIZ) izvršilni naslov. Če pa stečajni upravitelj prereka upnikovo terjatev, za katero je upnik že pridobil izvršilni naslov, mora stečajni senat skladno s 3. odst. 144. člena ZPPSL na pravdo za ugotovitev, da ne obstoji upnikova terjatev, napotiti stečajnega upravitelja.
Če je bila sodna odločba vročena obdolžencu v času sodnih počitnic, je rok za pritožbo potekel 16. avgusta. Pritožba vložena po tem datumu, je prepozna in se zavrže.
Pritožbene navedbe, da je obd. bil med vožnjo z motornim kolesom tako vinjen, da je bil neprišteven in kazensko neodgovoren, so neutemeljene, ker je zavestna malomarnost dokazana.
Obtoženec je glede na letne gume, zasneženo cestišče po klancu navzdol in glede na ovinek, vozil z neprimerno hitrostjo, ne glede na to, da je vozil počasi, saj bi moral montirati verige ali pa preložiti vožnjo.
izterjava neplačane takse - pritožba - ugovor zastaranja
Iz podatkov v spisu je razvidno, da je bil dne 07.02.2000 pooblaščencu tožeče stranke opomin za plačilo sodne takse za tožbo ter za taksni opomin vročen. Zato je pritožbena navedba o neprejemu naloga za plačilo sodne takse neutemeljena.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču - družbena pogodba
Pri prezidavah, dozidavah, nadzidavah ali adaptacijah obstoječega objekta je mogoče govoriti o novi stvari v smislu pravnega pravila paragrafa 418 ODZ le takrat, ko gre za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe, ali ko gre za spremenjeno identiteto zgradbe. Ker v obravnavani zadevi ne gre za takšno situacijo, bi bil drugačen zaključek o lastništvu še spornih nepremičnin mogoč le, če bi tožnika dokazala obstoj ustreznega dogovora z lastnikoma zemljišča, česar pa za prvotno toženko, na katere solastninski delež želita poseči z obravnavano tožbo, nista niti zatrjevala. Zato je treba glede lastništva objektov, ki spadajo k hiši, uporabiti pravno pravilo superficies solo cedit (stvar, ki je trajno spojena z zemljiščem, pripade zemljišču) iz paragrafa 297 ODZ.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL45098
ZPP člen 418, 418/2, 418, 418/2.
razveza - smrt stranke - oporočno dedovanje - aktivna legitimacija
Oporočni dedič tožnika je enako kot njegovi zakoniti dediči upravičen nadaljevati razvezno pravdo z zahtevkom, da se ugotovi, da je bila tožba za razvezo utemeljena. Ni potrebno, da bi svojo aktivno legitimacijo dokazoval izključno s sklepom o dedovanju, saj lahko o vprašanju kot o predhodnem odloči sodišče v sami pravdi.
Stranka, ki je za drugo stranko založila predujem, je upravičena do vpoglednih obresti za čas od vplačila predujma do izdaje sklepa o poračunu in vrnitvi predujma; po izdaji sklepa pa pripadajo zakonske zamudne obresti.
Če sta prejemnik nakazila in nakazanec svoje razmerje iz asignacijskega dogovora preoblikovala, vendar prejemnik nakazila iz naslova tega razmerja ni prejel poplačila, nakazovalec ostaja v zavezi do prejemnika nakazila, ker nakazilo ni izpolnitev.
ZOR člen 612, 1031, 1031/1, 612, 1031, 1031/1. ZPPSL člen 125, 125/1, 125, 125/1.
stečaj - izpodbijanje pravdnih dejanj
Iz sklenjene asignacijske pogodbe izhaja, da je tožeča stranka kot prevzemnik posla priznala terjatev tožene stranke kot njenega sodelavca v znesku 1.070.673,70 SIT, ki je sama zaradi blokiranega žiro računa toženi stranki ni mogla plačati. Glede na navedeno so bili izpolnjeni vsi pogoji za vzpostavitev neposrednega razmerja med V. d.d. kot naročnikom in toženo stranko kot sodelavcem tožeče stranke po 612. členu ZOR. Tožena stranka je torej imela na tej podlagi neposredni zahtevek zoper naročnika, ki ji je to terjatev dne 17.3.1999 tudi plačal. Čim pa ob določenih pogojih (po tožeči stranki priznana terjatev tožene stranke) citirano zakonito določilo toženi stranki priznava neposredni zahtevek zoper naročnika, ni mogoče govoriti o nikakršnem oškodovanju oziroma zmanjšanju premoženja tožeče stranke kot podjemnika, če je naročnik terjatev plačal neposredno toženi stranki, ker ne gre za terjatev podjemnika do naročnika, pač pa sodelavca podjemnika do naročnika na podlagi zakonite cesije. Objektivni pogoj izpodbijanja pravnih dejanj po 1. odstavku 125. člena ZPPSL torej ni izpolnjen.
Lastnik večstanovanjske hiše ni dolžan skleniti pogodbe o upravljanju, ima pa to pravico. Takšna pogodba je veljavna ter zavezuje tudi kasnejše lastnike.
Dolžnik ne navaja nobenih pritožbenih razlogov, ki bi se tikali določitve izvršitelja oz. izbire le-tega, zato je njegova pritožba zoper 1. točko izreka neutemeljena. V drugi točki izreka je sodišče prve stopnje naložilo založitev predujma upniku in ne dolžniku. Ker s tem ni odločalo o pravicah ali obveznostih dolžnika, slednjemu pravni red ne priznava pravnega interesa za pritožbo zoper ta del sklepa.