ZPP (1977) člen 370, 373, 373-4. ZDR člen 18, 18/1. ZDSS člen 22, 22/2. SKPG-93 člen 44, 44/1.
delovno razmerje za določen čas - nezakonita sklenitev delovnega razmerja - pisna pogodba o delu - regres za letni dopust
Če tožena stranka tožniku ni dala v podpis pogodbe o zaposlitvi in je dopustila nastop dela brez podpisa pogodbe, je bilo delovno razmerje za določen čas iz razlogov na strani tožene stranke v smislu določb 1. odst. 18. čl. ZDR, sklenjeno v nasprotju z zakonom. Zato se šteje, da je bilo sklenjeno dejansko (faktično) delovno razmerje za nedoločen čas.
ZOR člen 337, 337/1, 337, 337/1. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - pobot - pobot
Pobotna izjava mora jasno in nedvoumno izražati voljo stranke za pobotanje, zato dolžnikove trditve, da ima do upnika določeno terjatev, katere izponitev je večkrat terjal, sodišče druge stopnje ne šteje za ugovor pobotanja.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pogoj - subjektivni element - objektivni element izpodbojnosti - domneva
Neobičajen način plačila le vzpostavlja domnevo obstoja subjektivnega elementa izpodbojnosti - to je vednosti o sopogodbenikovem slabem ekonomsko-finančnem stanju kot enem od pogojev izpodbijanja. Četudi je domneva subjektivnega elementa podana, lahko toženec še vedno dokazuje, da subjektivni element ni podan (naprimer, da ni šlo za neobičajen način poplačila, kot ugotavlja sodišče v tem primeru), s čimer pa toženec de facto dokazuje, da ni vedel za slabo finančno stanje stečajnega dolžnika. V obravnavanem primeru pa toženec sam navajal, da je že ob sklenitvi pogodbe vedel za sopogodbenikovo nesolventnost, zato subjektivnega elementa (in torej tudi neobičajne izpolnitve kot domneve obstoja subjektivnega elementa) niti ni treba še drugače dokazovati.
Odškodninski zahtevek temelji na nezakonitem ravnanju upravnega organa v upravnem postopku. O pravilnosti in nepravilnosti odločitve upravnega organa tečejo upravni spor, zato je smotrna prekinitev pravde do odločitve o upravni zadevi v upravnem sporu.
ugovor zoper sklep o izvršbi - rok za ugovor - obrazložen ugovor - pravica do nadomestila preživnine
Dolžnik mora na sklep o izvršbi ugovarjati v 8 dneh in v ugovoru navesti vsa dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlagati dokaze. Kasnejših navedb sodišče ne upošteva.
Otrok pridobi pravico do nadomestila preživnine od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka, njegove terjatve proti preživninskemu zavezancu pa do višine po zakonu zagotovljenih pravic preidejo na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic.
Tožena stranka izrecno zanikala, da je prišlo do zamenjave korita. S tem je zatrjevala negativno dejstvo, ki ga ni mogoče dokazovati. Zato je dokazno breme na tisti stranki, ki zatrjuje nasprotno, torej pozitivno dejstvo.
Primarno načelo odškodninskega prava je, da mora odgovorna oseba vzpostaviti stanje, ki je bilo preden je škoda nastala. Vendar pa je treba od tega načela odstopiti, če obstojijo pravne ovire za tak način reparacije škode. V konkretnem primeru tožnika od tožencev ne moreta zahtevati, da slednja izvedeta kakršnakoli sanacijska dela na nepremičnini, ki je v solasti tožnikov in tretje osebe.
Ker je po vložitvi pritožbe dolžnika prišlo do pravnomočne ustavitve izvršilnega postopka, dolžnik za pritožbo nima več pravnega interesa, saj je v postopku v celoti uspel in s predmetno pritožbo zase ne bi mogel doseči večje pravne koristi od tiste, ki jo je dosegel s sklepom o ustavitvi postopka.
odgovornost za pravne napake - prodaja tuje stvari
Prodaja tuje stvari ni neveljavna. Kupec, ki stvar obdrži, lahko uveljavlja jamčevanje za pravne napake. Če prodajalec ne ravna po kupčevi zahtevi iz 509. člena ZOR in kdo kupcu stvar vzame, je pogodba razdrta po samem zakonu.
ZVD člen 44, 44/5, 44, 44/5. ZZVZZ člen 87, 87/1, 91, 87, 87/1, 91.
regresna pravica
V regresnem razmerju med Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (tožečo stranko) in delodajalcem (toženo stranko) je pomembno le, kakšna škoda je nastala in ali jo je pripisati pomanjkanju ustreznih ukrepov varstva pri delu.
Vsebino predpostavke "upravičeni vzrok", ugotavlja sodišče v vsakem konkretnem primeru po pravilih o razlagi pravnih standardov. Sodna praksa in pravna teorija sta pri tem izoblikovali naslednje merilo: upravičen vzrok je lahko vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje; vzrok bo upravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše slučaju, ki se je pripetil stranki.
Izgubljeno preživljanje v obliki rente se prisodi po primerjavi sredstev, ki jih je pokojni namenjal obema tožnicama za njuno preživljanje in mesečnih dohodkov, ki jih tožnici prejemata v obliki pokojnine in varstvenega dodatka.
ZOR člen 414, 414. ZPP člen 2, 2/1, 191, 195, 314, 2, 2/1, 191, 195, 314.
sosporništvo - dolžnik - meje zahtevka - delna sodba
Ker solidarni dolžniki niso enotna pravdna stranka, je vsak od njih kot sospornik v pravdi samostojna stranka (195. čl. ZPP) in je spor mogoče rešiti za vsakega sospornika različno in izdati različne odločbe. To pa pomeni, da je v primeru, če je tožbeni zahtevek zrel za končno odločitev glede nekaterih od dolžnikov mogoče v tem delu izdati delno sodbo (314. čl. ZPP). Primerjava tožbenega predloga in izdane sodbe pokaže, da je beseda "solidarno" plačilo iz tožbenega predloga zamenjana v "nerazdelno" plačilo. Glede na avstrijsko pravo, ki je bilo pri nas v uporabi, izraz nerazdelno pomeni solidarno (prim. pragrafe 891 do 896 ODZ, ki urejajo korealne - solidarne obveznosti). Sodišče prve stopnje je torej odločilo v skladu s tožbenim zahtevkom, saj je tožencema naložilo prav solidarno plačilo upnikove terjatve.
Voznikovo izmikanje preiskavi alkoholiziranosti predstavlja pravno domnevo vožnje pod vplivom alkohola, zaradi katere lahko zavarovanec izgubi svoje pravice iz zavarovanja. V primeru, da zavarovanec v pravdi uspešno izpodbije navedeno pravno domnevo, predstavlja dokaz alkoholiziranosti dokazno breme zavarovalnice.
Načine pridobitve (so)lastninske pravice določa ZTLR, med katerimi pa ni adaptacije oziroma izboljšave stvari. Soglasje lastnika za adaptacijo njegovega stanovanja in vedenje lastnika za izvajanje adaptacije ne more vplivati na lastninskopravno razmerje - da bi se spremenilo to, bi bila potrebna pogodba med lastnikom in izvajalcem adaptacije o pridobitvi določenega solastniškega deleža izvajalca adaptacije na stanovanju.
ZIZ člen 289, 289. ZPP člen 343, 343/1, 343/3, 343, 343/1, 343/3.
izvršitelj - predujem - pravni interes za pritožbo
Dolžnik za pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje o založitvi predujma za stroške izvršitelja nima pravnega interesa, saj tak sklep, ki založitev predujma nalaga upniku, zanj ni neugoden.
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo pomeni določitev denarnega zadoščenja za škodo, ki je ni mogoče reparirati, ker prizadete pravno varovane dobrine, kot so bolečine in strah, nimajo cene. Odškodnina za nepremoženjsko škodo pridobi značaj denarne terjatve šele takrat, ko jo sodišče ob upoštevanju zakonskih meril in razmer v času izdaje sodbe naloži v plačilo toženi stranki. Tožena stranka je zato v plačilni zamudi za izpolnitvijo svoje denarne obveznosti šele od izdaje sodbe dalje in od takrat dalje dolguje tudi zamudne obresti po 1. odst. 177. čl. ZOR.