povrnitev nepremoženjske škode – kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – škoda, ki presega običajne meje – imisije – hrup – višina odškodnine
Pravnega standarda škode, ki presega običajne oziroma normalne meje, ni mogoče zamenjevati s pravnim standardom krajevno običajne mere. Za presojo, ali gre za emisijo, je odločilna okoliščina prekoračitev dovoljenih vrednosti hrupa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065111
OZ člen 190, 199, 202, 275. SZ člen 31. ZPP člen 7, 212, 285.
pogodba o upravljanju – stroški upravljanja in obratovanja večstanovanjske stavbe – ključ delitve stroškov – trditveno breme – materialno procesno vodstvo – neupravičena pridobitev – poslovodstvo brez naročila – pravice poslovodje brez naročila – pogoj nujnosti in neodložljivosti – subrogacija po zakonu – razpravno načelo
Tisto, kar je bistveno za zavrnitev zahtevka iz katerekoli pravne podlage ter tako tudi iz naslova subrogacije in neopravičene obogatitve, je, da je ključ delitve stroškov v procesnem gradivu tožeče stranke popolnoma nepregleden. Enako velja glede delitve konkretno založenih zneskov po posameznih etažnih lastnikih. Ker je toženec izrecno in konkretno ugovarjal pravilnosti delitve posameznih stroškov, je bilo na tožeči stranki breme, da za vsak strošek posebej natančno predstavi ključ delitve, opredeli njegovo podlago in višino.
Širitev zakonske definicije protipravnega motilca na posrednega motilca zahteva tesno povezavo med njima. Pasivno legitimiran je tudi tisti posredni motilec, ki ima od takega neposrednega vznemirjanja korist, če jo kasneje odobri. Če torej take ustrezne koristi ni oziroma morebitna korist s strani posrednega motilca ni odobrena, posredni motilec lastniku ne odgovarja in torej ni pasivno legitimiran.
Sodno poravnavo je mogoče izpodbijati zgolj s tožbo za razveljavitev sodne poravnave v okviru razlogov, ki jih določa 392. člen ZPP (oziroma izrednim pravnim sredstvom zahteve za varstvo zakonitosti), ne pa s tožbo po OZ.
zahtevek na prepoved vznemirjanja – prepovedana imisija – hrup – odločilna dejstva – upravna določitev meja hrupa
Ob odločanju o zahtevku na prepoved vznemirjanja z imisijami, mora sodišče ugotavljati: 1. kakšna sta narava in namen nepremičnin tožnikov, 2. kakšna je glede na krajevne razmere običajna uporaba teh, 3. ali sporna dejavnost tožencev uporabo nepremičnin tožnikov otežkoča preko mere, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na, krajevne razmere običajna ali ne, pa tudi, 4. ali dejavnost tožencev tožnikom povzroča znatnejšo škodo.
Upravna določitev meja hrupa v Prostorskem redu in Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju o zgoraj naštetih odločilnih dejstvih ne povesta ničesar.
Določbo 75. člena SPZ je treba razumeti tako, da govori o povprečnem prebivalcu zemljišča glede na naravo in namen zemljišča. Izhajati pa je treba iz izhodišča, da je treba trpeti tudi bistvene indirektne imisije, če so krajevno običajne, saj se mora vsakdo prilagoditi značilnostim prostora, kjer živi.
ZVEtL člen 30. SZ-1 člen 5, 23, 23/1. SPZ člen 105, 105/1.
etažna lastnina - solastnina na skupnih delih - načelo publicitete - vpisno načelo - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Pojem splošni skupni del stavbe je neločljivo povezan z etažno lastnino, ki je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov (prvi odstavek 105. člena SPZ). Stavbe, ki niso v etažni lastnini, torej ne morejo imeti skupnih delov z drugimi večstanovanjskimi stavbami in tudi ne z drugimi zemljiškimi parcelami.
osebni stečaj – preizkusno obdobje – višina obveznosti
Dolžnikova starost, zatrjevana nezaposljivost in zatrjevana potreba, da mu pri pokrivanju stroškov pomagajo otroci, ne morejo spremeniti odločitve sodišča prve stopnje, ki je upoštevalo vse v predlogu zatrjevane okoliščine - v tem okviru je zlasti pomembna višina obveznosti - in nanje pravilno uporabilo materialno pravo.
Soglasje volj mora biti izrecno doseženo o bistvenih sestavinah pogodbe in se ne domneva, pač pa mora biti izkazano.
Kreditne pogodbe brez v naprej točno določenih bistvenih elementov med (gospodarskimi) subjekti niso niti običajne, niti racionalne, še toliko manj v konkretnem primeru, ko gre za banko.
Ker je tožeča stranka kot kreditojemalec sama sebe štela za šibkejšo stranko kreditnega razmerja, v interesu katere je bila predpisana pisnost kreditne pogodbe, je bila takšna oblika pogoj njene veljavnosti.
Stališče sodne prakse, da je na osnovi verodostojne listine izdan sklep o izvršbi – tudi samo njegov kondemnatorni (dajatveni) del po razveljavitvi dela, s katerim je dovoljena izvršba – sodna odločba domačega sodišča, je ustaljeno in skladno s pravno teorijo.
predlog za začetek stečajnega postopka – redna likvidacija – procesna ovira za začetek stečajnega postopka – pravni interes – aktivna legitimacija
Ne ZFPPIPP ne ZGD-1 redne likvidacije ne določata kot procesne ovire (negativna procesna predpostavka) za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, ki je v redni likvidaciji.
zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – nenadomestljiva škoda – težko nadomestljiva škoda – pravni standard - hujše neugodne posledice – vrednost nepremičnine – vrednost obremenitve – narok v postopku za izdajo začasne odredbe
Glede na to, da tožnica utemeljuje predlog za izdajo začasne odredbe na bojazni, da nepremičnina ne bo zadoščala za poplačilo grozeče škode, začasna odredba s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin zaradi zavarovanja povračila omenjenih zneskov pa je že izdana, bi morala tožeča stranka konkretno navesti, kolikšna je vrednost nepremičnine in vrednost že obstoječe obremenitve ter obračun, iz katerega bi bilo razvidno, da vrednost nepremičnine ne zadošča za poplačilo vseh zneskov.
Narok v postopku za izdajo začasne odredbe ni nujen. Sodišče ga opravi, kadar oceni, da je to smotrno in je v postopku zavarovanja prej izjema kot pravilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080839
ZPP člen 7, 212, 213, 214, 214/1, 214/2, 325. OZ člen 427.
opustitev odločanja o delu zahtevka – dopolnilna sodba – pomanjkljiva trditvena podlaga – izvajanje dokazov – razpravno načelo – pogodba o prevzemu dolga
To, da sodišče ne odloči o vseh zahtevkih, lahko predstavlja le razlog za vložitev predloga za izdajo dopolnilne sodbe, ne pa pritožben razlog.
Trditvena podlaga, ki jo je podala tožena stranka, je bila pomanjkljiva. Čim je tako, pa sodišče v zvezi s tem ne sme izvajati dokazov, saj ni dovolj substanciranih navedb, ki bi jih bilo treba dokazovati. Vprašanja, kdo in kdaj je bil direktor tožeče stranke, so se prvič pojavila šele ob zaslišanju, pred tem pa o tem ni bilo nobenih navedb. To pa pomeni, da se je z zaslišanjem dokazovalo dejstvo, ki sploh ni bilo zatrjevano, torej zunaj navedb strank, kar je v nasprotju s 7. in 212. členom ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0063846
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 40, 40/2, 429, 429/2.
pogodba o prevzemu dolga – kritno razmerje za prevzem dolga - ničnost pogodbe – neodplačna razbremenitev - nedopusten nagib – skrbnost - pritožbeni razlogi - preizkus sodbe
Ne gre pozabiti, da je šlo za pogodbo, sklenjeno med gospodarskimi subjekti, ki med seboj ne poslujejo na podlagi dobrodelnosti in je zato potrebno izkazati še neko kritno razmerje za prevzem dolga. Ob vedenju, in tega ne bi mogel spregledati niti povprečno skrben posameznik, kaj šele gospodarski subjekt oziroma njegov poslovodja, da poslovni delež v tožeči stranki nikakor ne more biti vreden skoraj tri milijone EUR, je zato utemeljeno zaključiti nedopustnost nagiba za sklenitev te pogodbe. Tožeča stranka je bila namreč zagotovo že tedaj insolventna, na kar kaže dejstvo, da je le nekaj dni po tem poslu predlagala začetek postopka zaradi insolventnosti. Nagib neodplačne razbremenitve tožene stranke pa je nedopusten nagib.
OZ člen 82, 82/2, 86, 86/1, 92, 440. ZD člen 132. ZPP člen 286.b.
prenos lastninske pravice na nepremičninah - ničnost prodajne pogodbe - prodaja tuje stvari - zahtevek za znižanje kupnine - oblikovalna pravica - univerzalna sukcesija - legitimacija dediča za pravdo
Sodišče prve stopnje je po presoji sodišča druge stopnje pravilno upoštevalo vse med pogodbenima strankama sklenjene, delno nasprotujoče si, a vendarle veljavne dogovore, ter tudi upoštevaje ugotovljeno ravnanje pogodbenih strank pravilno presojalo, katera pogodbena določila izražajo skupen namen pogodbenikov (smiselna uporaba drugega odstavka 82. člena OZ) oz. so najboljši približek prave pogodbene volje pogodbenih strank, zaradi česar jim je utemeljeno nuditi pravno varstvo.
V zvezi s šele v pritožbi (in tako prepozno – prvi odstavek 337. člena ZPP) izrecno uveljavljanim sorazmernim znižanjem kupnine (v smislu sankcije za pravne napake prodane stvari) pa sodišče druge stopnje opozarja na že uveljavljeno stališče, da gre pri zahtevi za znižanje kupnine za oblikovalno pravico, ki je stranka ne more uresničiti sama, ampak zgolj s pomočjo sodišča preko oblikovalne tožbe.(1)
grajanje izvedenskega mnenja - postavitev novega izvedenca
S šele v pritožbi (v okviru pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja) izpostavljenimi konkretnimi odgovori izvedenca, s katerimi se kljub dopolnitvi mnenja ne strinja, pa je tožnica prepozna. Njenega pavšalnega nasprotovanja dopolnitvi izvedenskega mnenja po vsem obrazloženem ni bilo mogoče obravnavati drugače kot zgolj nezadovoljstvo in nestrinjanje z ugotovitvami izvedenca, kar po pravilni presoji sodišča prve stopnje ni razumen razlog za angažiranje novega izvedenca iste ali podobne stroke.
predhodna odredba – verjetnost obstoja nevarnosti – težko unovčljive terjatve – slaba bonitetna ocena – delno plačilo
Dejstvo, da je tožena stranka prvotno vtoževano terjatev delno plačala, ne dokazuje, da je plačilno zmožna tudi glede preostale terjatve. Poleg tega je tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi celo predlagala taksno oprostitev in navedla, da je v slabem finančnem stanju in da plačila takse ne bi zmogla brez nevarnosti za samo poslovanje, pri čemer pa je taksna obveznost znašala zgolj 40,00 EUR.
najemna pogodba – poslovni prostor – stroški uporabe najetih prostorov – obogatitveni zahtevek – zahtevki iz najemnega razmerja – stroški vzdrževanja – stroški obratovanja – razmerje inter partes
V konkretnem primeru je poslovni prostor uporabljala tožena stranka, vendar pa ta okoliščina ne more predstavljati podlage za obogatitveni zahtevek tožeče stranke kot najemodajalca zoper toženo stranko kot uporabnico poslovnega prostora, saj ima tožeča stranka zahtevke iz najemnega razmerja in uporabe najetih poslovnih prostorov pravico terjati od najemnika in ne od tožene stranke, razen če pogodba ne določa drugače, kar pa v danem primeru ni bilo določeno. Stroški vzdrževanja in obratovanja, stroški telefona in interneta ter stroški za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki jih tožeča stranka vtožuje v tem sporu, so stroški uporabe najetih poslovnih prostorov in kot taki bremenijo najemnika.