OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079879
OZ člen 6, 6/2, 768. ZPP člen 212.
mandatna pogodba – skrbnost dobrega gospodarja – sprememba naročila – navzkrižje interesov – dokazni predlog za vpogled v drug sodni spis – razpravno načelo
Sprememba naročila mora biti izražena jasno in se nanjo ne da sklepati na osnovi posrednih navedb (izjav) tožnika, danih v drugih postopkih, torej izven notranjega razmerja med mandatarjem in naročiteljem.
Stranka mora pri dokaznem predlogu z vpogledom v drug spis določno navesti, katero listino naj sodišče vpogleda, kaj s posamezno listino dokazuje ter kako bo izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka.
Če dokazni predlog ni ustrezno substanciran, odsotnost strankine aktivnosti ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079905
OZ člen 131. ZGJS člen 53. ZCes-1 člen 16, 95, 96. ZPP člen 214, 214/5.
odškodninska odgovornost upravljavca občinskih cest – subsidiarna odgovornost – skrb za varno stanje občinskih cest – padanje kamenja na cestišče – splošno znano dejstvo
Ker je občina v okviru skrbi za varno stanje cest dolžna poskrbeti za zaščito pred padanjem kamenja na cestišče, vzdrževalec ceste pa je odklonil zahtevka, je podana njena odgovornost za škodo, nastalo na vozilu zaradi kamenja, ki je priletel na cestišče pred vozilo.
zvišanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine
Spremenjene okoliščine v luči 132. člena ZZZDR morajo biti bistvene oziroma znatne, sicer je prvotna pravnomočna odločitev o določitvi preživnine vsebinsko razvrednotena. Razmere od katerih je odvisna določitev preživnine stalno varirajo. Teza, da je potrebno upoštevati vsakršno in ne le bistveno spremembo, bi pomenila neprestano določanje vsakokratne mesečne preživnine skozi celotno preživninsko obdobje.
Sodišče prve stopnje je v postopku pridobilo le predlog elaborata, ki vsebuje predlog novih parcelnih številk. Te pa pri geodetski upravi niso rezervirane. Na podlagi predloga elaborata ne more priti do parcelacije.
ZFPPIPP člen 14, 231, 231/3, 232, 232/1, 233, 233/3.
nepopoln predlog za začetek stečajnega postopka – obstoj insolventnosti - obstoj trajnejše nelikvidnosti - verjetnost obstoja terjatve
S tem, ko je prvostopenjsko sodišče v ponovljenem postopku predlagatelja pozvalo na dopolnitev predloga za začetek stečajnega postopka, ni zagrešilo nobene absolutne bistvene postopkovne kršitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0070554
OZ člen 131, 179.
razžalitev dobrega imena in časti – javna oseba – relativna javna oseba
Izraz tihotapljenje v očeh povprečnega bralca (sam po sebi) ne more biti žaljiv. Gre za splošen oziroma običajen ljudski izraz, ki obstaja bistveno dlje od kazenskih kodifikacij (oziroma njihovih definicij tega pojma) in označuje nedovoljen vnos stvari čez državno mejo oz. izogibanje carinskim ukrepom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078887
OZ člen 6, 131, 147. ZPP člen 243, 253, 254.
odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove - zdravniška napaka - nevestno zdravljenje - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - postavitev novega izvedenca - izvedensko mnenje izdelano v drugem postopku
Postavitev novega izvedenca v primeru, če ni dvomov in pomanjkljivosti ter nejasnosti v prvotnem izvedenskem mnenju, bi v postopku po nepotrebnem povzročalo situacijo, ko se sodišče zaradi pomanjkanja strokovnega znanja ne bi moglo odločiti za nobeno med seboj izključujočih ekspertiz, kar bi po nepotrebnem procesno zapletlo sodno odločanje, s tem, da se procesnopravni položaj (tožene) stranke, ki je predlagala novega izvedenca, ne bi v ničemer izboljšal.
Izvedensko mnenje izdelano v drugem postopku, v katerem pravdni stranki nista sodelovali, lahko predstavlja le del trditvene podlage, na strankah pa je breme, da podajo ustrezno trditveno podlago in le v tem okviru odloča sodišče o utemeljenosti zahtevka strank oziroma o njihovih ugovorih.
neupravičena obogatitev - rubež terjatve - verzija - nakazilo na napačen račun - malomarnost - vrnitev koristi
Z zakonsko določeno obveznostjo nakazila istega zneska pravemu upniku iz lastnih sredstev, je ZPIZ za ta znesek, ki ga je po pomoti nakazal tožencu, prikrajšan. Med obogatitvijo toženca in prikrajšanjem tožnika zato nedvomno obstoji vzročna zveza.
Za veljavnost pisne oporoke pred pričami po določbi 64. člena ZD morajo biti tako izpolnjene naslednje obvezne predpostavke: obstajati mora pisni sestavek (listina), listino mora oporočitelj, ki zna brati in pisati, podpisati v navzočnosti dveh prič ter hkrati pred pričami izjaviti, da je pisni sestavek njegova oporoka.
ZFPPIPP člen 24, 24/2, 59, 59/2, 212, 212/1, 217, 265, 265/1, 266, 266/1, 296. OZ člen 59, 59/1.
gradbena pogodba – stečajni postopek – prijava terjatev – vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba – posebna pravila za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – izjeme za terjatve na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – zadržanje denarnih sredstev – jamčevanje za napake – odprava napak – bodoče terjatve – pravne posledice začetka stečajnega postopka – terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku – pogojne terjatve – odložni pogoj – rok za prijavo terjatve – potrjena prisilna poravnava – pravni učinki potrjene prisilne poravnave – terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava – odločanje o terjatvah po potrditvi prisilne poravnave
Neizročitev ustreznih zavarovanj v skladu s pogodbo ne predstavlja položaja po 24. členu ZFPPIPP. Tožeča stranka je izvedla vsa gradbena dela, tožena stranka pa je za gradbena dela plačala. Zadržanje sredstev v višini 10 % pogodbene vrednosti pri posameznih obračunskih situacijah je dogovorjeno v zavarovanje odprave napak v garancijski dobi oziroma za predložitev menice v zavarovanje odprave napak, torej v utrditev obveznosti, da bodo napake odpravljene. Dejstvo neizročitve zavarovanj oziroma menice s strani tožeče stranke ne pomeni, da tožeča stranka svojega dela obveznosti ni izpolnila, saj je tožena stranka ravno iz tega razloga zadržala 10% pogodbene vrednosti, s čimer je bila obveznost tožeče stranke smiselno - na drug način izpolnjena. Pritožbeno sodišče zaključuje, da je vsaj tožeča stranka do tožene stranke svoj del obveznosti izpolnila v celoti, kar pomeni, da dejanski stan po drugem odstavku 24. člena ZFPPIPP ni podan.
ZFPPIPP določa, da morajo upniki prijaviti v stečajnem postopku vse terjatve, ki nastanejo do začetka tega postopka. Vendar pa je treba v stečajnem postopku prijaviti tudi terjatve, ki še niso nastale, ker je njihov nastanek vezan na odložni pogoj. Pogojna terjatev je namreč vsaka terjatev, katere nastanek je odvisen od negotovega dejstva (prvi odstavek 59. člena OZ). Jamčevanje za odpravo napak v garancijski dobi je bila obveznost tožeče stranke do tožene, zato je imela tožena stranka terjatev do tožeče stranke na izpolnitev garancijske zaveze. Ker je bila terjatev tožene stranke vezana na pogoj, če se pokaže napaka v garancijski dobi, je treba šteti terjatev iz tega naslova za pogojno terjatev, ki bi jo moral upnik (tožena stranka) v stečajnem postopku nad tožečo stranko prijaviti v splošnem trimesečnem roku po objavi oklica o začetku stečajnega postopka (drugi odstavek 59. člena ZFPPIPP). Obveznost izročiti menico po pogodbi je določena v zavarovanje odprave napak v garancijski dobi. Obveznost izročitve menice je torej postranska akcesorna obveznost k obveznosti jamčevanja za odpravo napak, ki pa je na podlagi 296. člena ZFPPIPP prenehala, ker je tožena stranka ni prijavila v stečajnem postopku kot pogojno terjatev. S prenehanjem obveznosti tožeče stranke na izročitev menice, pa je odpadel tudi razlog za zadržanje denarnih sredstev kot zavarovanje jamčevanja za odpravo napak.
Po določbi prvega odstavka 212. člena ZFPPIPP potrjena prisilna poravnava učinkuje za vse terjatve do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku prisilne poravnave. Navedeno velja tudi za vtoževano terjatev, saj je nastala do začetka postopka prisilne poravnave nad toženo stranko. Glede na določbo 217. člena ZFPPIPP pa je pritožbeno sodišče moralo pri odločitvi upoštevati pravnomočno potrjeno prisilno poravnavo, kot izhaja iz izreka te sodbe.
motenje posesti – prepoved uporabe zemljišča – fizična in verbalna prepoved
Toženčev ugovor, da že od leta 2006 dalje tožnici in njenim verbalno prepoveduje uporabo njegovega zemljišča za dostop na parcelo tožeče stranke, je prvostopenjsko sodišče zavrnilo s pravilnim argumentom, da je kljub temu vse do februarja 2013 tožeča stranka pot uporabljala. Zato ji gre posestno varstvo.
Pravna prednica J.H. ni bila dobroverna lastniška posestnica spornih nepremičnin, saj je nepremičnino uporabljala na podlagi najemne pogodbe, ki ni pridobitni naslov za pridobitev lastninske pravice, in da bi priposestvovalna doba za pridobitev lastninske pravice v obravnavanem primeru lahko pričela teči šele od uveljavitve ZLNDL dalje (od julija 1997).
URS člen 22. ZNP člen 24, 24/1. ZPP člen 11, 11/3, 109, 109/1.
denarna kazen - žalitev sodišča - žaljiva vloga
V navedenem poglavju namreč predlagatelj pod sumom storitve kaznivih dejanj sodniku oziroma sodišču smiselno očita (čeravno tega izraza kot opozarja v pritožbi izrecno ne uporabi) nestrokovnost in nesposobnost ter tudi kriminalnost (koruptivnost) postopanja v obravnavani nepravdni zadevi. S tem pa o sodišču podaja negativno vrednostno oceno, s katero skuša jemati ugled sodnika in sodstva in s takšnim postopanjem presega pravico do izjave v sodnem postopku po že navedeni določbi 22. člena Ustave RS.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZDen člen 3, 3/1, 3/1-20, 5, 64. URS člen 33.
sodna pristojnost – upravna pristojnost – vrnitev zaplenjenega premoženja – pravočasnost zahteve za vrnitev zaplenjenega premoženja – prehod premoženja v državno last - pravica do zasebne lastnine – načelo prirejenosti postopkov – odvzem dostopa do sodišča
V konkretnem primeru ni mogoče mimo dejstva, da se je pričel in tekel postopek po ZIKS vse do leta 2008 oziroma do prvih odločitev vrhovnega in ustavnega sodišča o teh zadevah. Nasprotni udeleženci do 2008 niso uveljavljali ugovora, da gre za drug postopek oziroma pravno podlago. Tako bi predlagatelji izgubili rok za uveljavljanje zahtev po ZDEN, kar bi gotovo pripeljalo do neenakega položaja vseh upravičencev in do stališča, ko je lahko ogrožena pravica do zasebne lastnine oziroma uveljavljanje pravice do poprave krivic. Prenos pristojnosti po 20-tih letih na upravni organ, pa čeprav bi z izrekom, kot ga je oblikovalo sodišče prve stopnje, ohranil prekluzivni rok, pomeni nepotrebno zavlačevanje in celo možnost odvzema dostopa do sodišča.
vročanje pisanj – vročanje pooblaščencu – nepravilna vročitev – kršitev pravice do izjave – spor majhne vrednosti
V prvem odstavku 137. člena ZPP je predvideno, da se v primeru, kadar ima stranka pooblaščenca, pisanja vročajo njemu, razen če ni v zakonu drugače določeno. Vročitev stranki neposredno ne šteje za veljavno (vročitev) oziroma predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega ostavka 339. člena ZPP, saj je bila s tem prvotoženki odvzeta možnost kontradiktornega obravnavanja v postopku pred sodiščem prve stopnje.
družbena lastnina - priposestvovanje - pravno nasledstvo občin
Da je na dan uveljavitve ZLNDL (to je 25. 7. 1997) sporna nepremičnina bila v družbeni lastnini, na kateri je pravico uporabe imela Občina R.. Občina R. je tako na podlagi prvega odstavka 5. člena ZLNDL na spornem zemljišču pridobila na izviren način lastninsko pravico že ob sami uveljavitvi ZLNDL, to je 25. 7. 1997.
nujna pot - potrebna potna povezava z javno potjo - obremenitev sosednje nepremičnine - narava in namen obremenjene nepremičnine - načelo sorazmernosti - celovita vrednostna presoja - odločanje v okviru predloga za dovolitev nujne poti
Presoja pravnega standarda onemogočanja ali znatnega oviranja uporabe obremenjene nepremičnine ni mogoča zgolj z oceno, izraženo v denarju, pač pa zahteva celovito vrednostno presojo sodišča.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0080845
ZGD-1 člen 263, 515, 515/6. ZIZ člen 226, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3.
regulacijska začasna odredba – učinkovitost pravice do sodnega varstva – nenadomestljiva škoda – omejitev pooblastil poslovodje – zmanjševanje premoženja družbe
Pomen ureditvene oziroma regulacijske začasne odredbe, ki se lahko izda ob oblikovalnem zahtevku, ni le v tem, da zagotovi možnost morebitne izvršbe, pač pa tudi v tem, da začasno uredi sporno pravno razmerje. Terjatve namreč ne ogroža le nevarnost, da sodbe ne bo mogoče izvršiti, pač pa tudi ravnanja, zaradi katerih bi sodno varstvo ostalo brez pomena – to pa je v primeru, če že v teku sodnega postopka za varstvo te terjatve tožniku nastane nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda. V konkretnem primeru bi do tega lahko prišlo, če bi bilo toženi stranki omogočeno, da brez smiselnega razloga zmanjšuje premoženje družbe, v kateri imata poslovna deleža obe pravdni stranki, in s tem zmanjšuje tudi vrednost poslovnega deleža tožeče stranke.