Ker ima bančna garancija tako klavzulo "na prvi poziv", kot tudi klavzuli "ne glede na ugovor" in "brezpogojno", ne more v skladu s prvim odstavkom 1087. člena ZOR banka uveljavljati proti upravičencu ugovorov, ki jih sicer lahko naročitelj lahko uveljavlja proti njemu iz zavarovane obveznosti. Garant je dolžan pri takšni samostojni (od osnovnega posla neodvisni) bančni garanciji preveriti le, ali so izpolnjeni pogoji, ki so navedeni v sami garanciji. Zaradi takšne narave predmetne bančne garancije je bilo presojanje prvostopnega sodišča o tem, kdo je kršil pogodbo, kdo je imel pravico do odstopa od pogodbe, kakšni so bili pogodbeni roki, ali je bil postopek odstopa od pogodbe pravilen ipd., v predmetnem sporu pravno irelevantno.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrečene kazenske točke
Glede na to, da je storilec storil prekršek za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk v cestnem prometu in so mu bile te tudi izrečene, možnosti izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja samo za kategorijo A, s katero je bil prekršek storjen, v storilčevem primeru ni.
invalid III. kategorije - nadomestilo za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu - izbris iz evidence brezposelnih oseb - vrnitev izplačanih sredstev - neupravičena obogatitev
ZPIZ-1 v 275. členu določa, da mora oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, vrniti prejeti znesek v skladu z določbami zakona o obligacijskih razmerjih. OZ v 190. členu določa, da mora tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Tožnik (invalid III. kategorije) v določenem obdobju ni bil več voden v evidenci brezposelnih, zato je bilo nadomestilo za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu ustavljeno. Tožnik je neupravičeno prejel sporni znesek. Zato sta izpodbijani odločbi tožene stranke, s katerima je bila tožniku naložena vrnitev nadomestila, pravilni in zakoniti.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-5, 58, 60. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 7, 7/3.
prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje - odpis dolga - samostojni podjetnik - odpis prispevkov zaradi neizterljivosti - socialna ogroženost zavarovanca - delni odpis dolga
O zahtevku za celoten odpust dolga tožnika iz naslova plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje je bilo že pravnomočno odločeno. Tudi sicer pri tožniku ne gre za socialno ogroženost zavezanca, saj ta ni ugotovljena z odločbo pristojnega centra za socialno delo o dodelitvi denarne socialne pomoči, ki bi bila veljavna v času vložitve vloge (3. točka 7. člena Pravilnika o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje).
Po 9. členu Pravilnika se zavezancu lahko odpiše del dolga, ki ga predstavljajo zakonite zamudne obresti pod pogojem, da predhodno v enkratnem znesku poravna glavnico dolga z obrestmi iz 3. člena tega Pravilnika in če je organ, ki je pristojen za pobiranje prispevkov, že uvedel postopek prisilne izterjave dolga, v katerem je neuspešno opravil vsaj eno dejanje izvršbe. Tožnik ni niti navajal, da bi bili navedeni pogoji v času izdaje prvostopne odločbe podani, zato tudi pogoji za delni odpis dolga niso bili podani.
Tožnica je bila s pravnomočno odločbo ZPIZ razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s pravico do dela s krajšim delovnim časom na drugem delovnem mestu. Tožena stranka ni spoštovala dokončne odločbe ZPIZ in tožnici ni zagotovila ustreznega delovnega mesta. ZPIZ je odločil, da tožnica kot delovni invalid III. kategorije zaradi posledic bolezni nima pravice do delne invalidske pokojnine, ker ni bila razporejena s pogodbo o zaposlitvi na drugo ustrezno delovno mesto z omejitvami s polovico delovnega časa. Delodajalec je s tem, ko ni spoštoval dokončne odločbe ZPIZ in s tožnico ni sklenil pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto in s krajšim delovnim časom, ravnal protipravno. Zaradi nedopustnega ravnanja tožene stranke je tožnici vsak mesec v vtoževanem obdobju nastala škoda v višini delne invalidske pokojnine. Zato je tožničin tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
ZDR-1 člen 98, 103, 228. ZDR člen 88, 88/6. ZSDU člen 91, 91/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - kolektivni odpust - program razreševanja presežnih delavcev - rok za podajo odpovedi - svet delavcev - soglasje
Med večje število delavcev se lahko uvrščajo le tisti delavci, ki jim bo pogodba o zaposlitvi tudi odpovedana iz poslovnega razloga, ne pa tudi delavci, ki jim pogodba o zaposlitvi preneha na drugi zakonski podlagi. V konkretni zadevi pa niti ne gre za to, da bi večjemu številu delavcev delovno razmerje prenehalo na drugi podlagi, temveč le za nekakšno predvidevanje delodajalca o tem, kakšno bi bilo optimalno število zaposlenih, česar pa delodajalec ni realiziral. Istočasno s tožnico je odpoved pogodbe o zaposlitvi prejelo le 6 delavcev. Zato tožena stranka ni bila dolžna izdelati programa razreševanja presežnih delavcev.
Zaradi tega ker svet delavcev k programu razreševanja presežnih delavcev oziroma k spremembam v organizaciji ni podal izrecnega soglasja, odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita.
Določbe 4. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP ni mogoče uporabiti v primeru, ko je upnik že pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico na podlagi sklepa o predhodni odredbi.
postopek poenostavljene prisilne poravnave – namen postopka poenostavljene prisilne poravnave – namen stečajnega postopka – odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka – opravičenje odložitve – predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave – pravna praznina
Položaj, ko dolžnik v času odložitve odločanja o začetku stečajnega postopka poda predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo je podoben položaju, v katerem dolžnik v navedenem času poda predlog za redno prisilno poravnavo. Zaradi pravne praznine je treba v tem primeru smiselno uporabiti določila, ki urejajo razmerje med predhodnim postopkom za začetek stečajnega postopka in redno prisilno poravnavo tudi v razmerju med predhodnim postopkom za začetek stečajnega postopka in naknadno začetim postopkom poenostavljene prisilne poravnave.
Zoisova štipendija - višina - dodatki k Zoisovi štipendiji - dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča
Dodatek za bivanje v skladu s 30. členom Zštip (dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča) pripada štipendistu, ki se izobražuje zunaj kraja stalnega prebivališča in ki v kraju izobraževanja tudi dejansko biva. Tožnik je ta pogoj dokazal. Ugotovljeno je bilo, da se tožnik izobražuje zunaj kraja stalnega prebivališča in da je v kraju izobraževanja tudi dejansko bival, že pred začetkom študijskega leta. Sama nepravočasna prijava začasnega prebivališča pomeni lahko zgolj prekršek po ZPPreb, ne pa tudi ugotovitve neizpolnjevanja pogojev za Zoisovo štipendijo oziroma priznanje spornega dodatka v danem primeru. Zato tožena stranka tožniku dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča neutemeljeno ni upoštevala pri izračunu višine Zoisove štipendije.
duševno zdravje – ustavitev postopka – strinjanje z zadržanjem na zdravljenju – naknaden preklic soglasja
Obvestilo o preklicu soglasja, ki ga je psihiatrična bolnica prejela s strani sodišča, bo lahko povod (če pridržana oseba ob preklicu soglasja ni bila nemudoma izpuščena na prostost) za nov postopek po ZDZdr, ne more pa naknaden preklic soglasja vplivati na pravilnost odločitve o ustavitvi postopka sprejema osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v psihiatrični bolnici.
V skladu z novejšo sodno prakso mora tožena stranka, če meni, da je njen delež na skupnem premoženju večji od polovice, vložiti nasprotno tožbo. Ugovor v takem primeru ne zadošča, ker je sodišče vezano na postavljeni tožbeni zahtevek.
Zaradi zmotne ocene toženčevega pravnega interesa za nasprotno tožbo, je izpodbijana odločba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.
Skupno premoženje je treba obravnavati kot celoto in določiti enotne deleže na vseh predmetih skupnega premoženja. Drži tudi, da vložki posebnega premoženja v obstoječe skupno premoženje vplivajo na velikost deležev, ne morejo pa vplivati na višji delež na posameznem predmetu iz skupnega premoženja. Omenjeni načeli pa nista absolutni in so možne izjeme, med katere spada tudi vlaganje pomembnega dela posebnega premoženja v pridobitev določenega dela skupnega premoženja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079905
OZ člen 131. ZGJS člen 53. ZCes-1 člen 16, 95, 96. ZPP člen 214, 214/5.
odškodninska odgovornost upravljavca občinskih cest – subsidiarna odgovornost – skrb za varno stanje občinskih cest – padanje kamenja na cestišče – splošno znano dejstvo
Ker je občina v okviru skrbi za varno stanje cest dolžna poskrbeti za zaščito pred padanjem kamenja na cestišče, vzdrževalec ceste pa je odklonil zahtevka, je podana njena odgovornost za škodo, nastalo na vozilu zaradi kamenja, ki je priletel na cestišče pred vozilo.
Obravnavana terjatev iz naslova stroškov tekočega obratovanja in vzdrževanja, povezanih s prostori, ki jih toženka nesporno uporablja, ni druga pravica, ki izhaja iz premoženja GZS v smislu tretjega odstavka 30. člena ZGZ.
IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066146
ZIZ člen 15, 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 21, 55, 55/1, 55/1-8. SZ-1 člen 112, 112/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izvršilni naslov – notarski zapis – zapadlost nedenarne terjatve - pravica do izjave – odpoved najemne pogodbe
Najemna (in podnajemna) pogodba se ob sporu odpovedujeta s tožbo pri sodišču splošne pristojnosti. Izvršilni naslov za izselitev iz stanovanja kot posledica prenehanja najemne pogodbe zaradi izredne odpovedi je tako lahko le (pravnomočna) sodna odločba. Glede na navedeno zapadlosti nedenarne terjatve v obravnavanem primeru z listino iz 20.a člena ZIZ ni mogoče dokazovati in notarski zapis ne more biti izvršilni naslov za njeno prisilno uveljavitev.
Sodišče prve stopnje je v postopku pridobilo le predlog elaborata, ki vsebuje predlog novih parcelnih številk. Te pa pri geodetski upravi niso rezervirane. Na podlagi predloga elaborata ne more priti do parcelacije.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Delodajalec ima zakonsko obveznost odpuščenega delavca zaposliti na drugem delovnem mestu (88/3. čl ZDR) samo v primeru, da je to delovno mesto prosto. Navedeno pa ne izhaja iz spisovnih podatkov v predmetni zadevi. Glede na to, da delovno mesto v kooperaciji ni bilo prosto, tožena stranka tožnici za to delovno mesto ni mogla ponuditi pogodbe o zaposlitvi.
stvarna pristojnost – odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku – nepremoženjska škoda
Pristojnost za sojenje o zahtevku za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku se določi po tretjem odstavku 20. člena ZVPSBNO in za sojenje o zahtevku za premoženjsko škodo po splošnih pravilih ZPP, ker specialnega predpisa o pristojnosti za to vrsto škode v ZVPSBNO ni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0070554
OZ člen 131, 179.
razžalitev dobrega imena in časti – javna oseba – relativna javna oseba
Izraz tihotapljenje v očeh povprečnega bralca (sam po sebi) ne more biti žaljiv. Gre za splošen oziroma običajen ljudski izraz, ki obstaja bistveno dlje od kazenskih kodifikacij (oziroma njihovih definicij tega pojma) in označuje nedovoljen vnos stvari čez državno mejo oz. izogibanje carinskim ukrepom.
neizpolnitev pogodbe – ara – vračanje are – odgovornost za izpolnitev pogodbe – verzija
Člen 65. OZ ureja primer neizpolnitve pogodbe zaradi odgovornosti ene od strank, ko je potrebno vrniti dvojno aro ali ni upravičenosti do vrnitve are. Le vrnitev are v njeni višini, kot je ta bila plačana, pa preide v primeru, ko nobena od strank ni odgovorna za neizpolnitev pogodbe. V takem primeru se ara vrača po pravilih verzije.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0079311
ZD člen 106, 110, 111, 116. OZ člen 546, 547, 547/1, 551, 556.
pridržanje pravic ob izročitvi – izročilna pogodba – preužitkarska pogodba – izročitev in razdelitev premoženja za časa življenja – dediči – nujni sosporniki
Pridržanje pravic ob izročitvi izročilne pogodbe eo ipso ne „spreminja“ v preužitkarsko. Ključna razlika med obema je ta, da je prevzemnik pri preužitkarski pogodbi lahko kdorkoli, pri izročilni pa le potomec – zato se (za njeno veljavnost) tudi zahteva soglasje dedičev.