POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0068394
ZZZDR člen 52, 53. ZOR člen 51, 52, 53.
razpolaganje s stvarjo, ki je skupno premoženje brez soglasja zakonca – ničnost – izpodbojnost – skupno premoženje – nedopustna podlaga – nedopusten nagib – simuliran pravni posel
Kadar glede stvari iz skupnega premoženja sklepa pravni posel le en zakonec, se zahteva soglasje drugega zakonca. Če ta predpostavka ni izpolnjena, je pravni posel, s katerim eden od zakoncev razpolaga s stvarjo, ki sodi v skupno premoženje zakoncev, izpodbojen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021297
KZ člen 122, 124, 124/3, 184, 184/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 372-3.
kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja – profesor - sprememba kazenske sankcije – zavrnitev dokaznih predlogov – nestrinjanje z dejstvi – zastaranje kazenskega pregona
Pri vplivu iz drugega odstavka 371. člena ZKP ne gre za katerikoli vpliv, ampak za učinkovanje na kvaliteto sodbe, ki je lahko zato nepravilna v smislu neresnične dejanske podlage in/ali nezakonita v smislu uporabe materialnega prava.
Nestrinjanje procesnega udeleženca z dejstvi po sebi ne more narekovati utemeljenosti dokaznih predlogov.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0068408
SPZ člen 95, 96. ZIZ člen 192, 210.
neupravičena obogatitev – uporabnina – nadomestilo za uporabo stvari – dobra vera pridobitelja – uporabnina za bivanje v nepremičnini od izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine do poteka roka za izselitev
Za primere neupravičene obogatitve, nastale z uporabo stvari, je potrebno uporabiti pravila 95. do 97. člena SPZ. Gre namreč za predpis, ki je v razmerju do pravil OZ kasnejši, pa tudi specialnejši. Po teh določbah ima dobrovernost, poštenost pridobitelja oziroma njegova nedobrovernost in nepoštenost poseben pomen.
Predpostavke, ki so skupne vsem položajem neupravičene pridobitve, so prikrajšanje na strani osiromašene osebe, povečanje premoženja oziroma obogatitev na strani obogatene osebe, obstoj vzročne zveze med prikrajšanjem premoženja na eni strani in povečanjem na drugi, odsotnost pravne podlage, ki bi opravičevala zmanjšanje premoženja na eni strani in njegovo povečanje na drugi in odsotnost privolitve prikrajšanca v prikrajšanje (načelo volenti non fit iniuria).
Drugi toženec je v času od izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine do poteka roka za izselitev res še lahko (so)uporabljal nepremičnino, vendar pa mu sklep izvršilnega sodišča niti določila ZIZ niso dajali podlage za brezplačno uporabo.
ZPP člen 270, 270/3. ZST-1 člen 1, 11, 11/5, 12, 12/2, 12/3.
pravica do pritožbe – sklep procesnega vodstva – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – poziv na dopolnitev vloge
Za primer, ko stranka, ki prosi za oprostitev plačila sodnih taks, tej zahtevi ne priloži z zakonom zahtevane izjave o premoženjskem stanju, ZST-1 določa, da sodišče ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. Ker tega ravnanja podrobneje ne ureja, je treba uporabiti relevantne določbe ZPP. Sklep, s katerim se stranko pozove na dopolnitev vloge, sodi v okvir priprav za glavno obravnavo in da je glede na tretji odstavek 270. člena ZPP, po katerem ni pritožbe zoper odločitve, sprejete med pripravami za glavno obravnavo in se nanašajo na vodstvo postopka, tudi pritožba zoper ta sklep izključena. Morebitne kršitve lahko prizadeta stranka uveljavlja v pritožbi zoper odločitev o stvari sami.
ZDR člen 126, 128. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 46, 46/1. ZPSV člen 3. ZDavP-2 člen 352, 353, 353/2.
plača - prikrajšanje pri plači - dodatek k plači - dodatek za delovno dobo - valorizacija - davki - prispevki
Nepravilno je, če sodba sodišča prve stopnje navaja konkretne zneske davkov in prispevkov, ki jih mora tožena stranka za tožnika obračunati in plačati, upoštevaje prisojeni neto znesek razlike v plači, ker se davki in prispevki obračunajo po stopnjah, ki veljajo v času izplačila, davčna obremenitev pa je odvisna tudi od osebnih razmer zavezanca, ki se spreminjajo.
preužitkarska pogodba – aleatornost pogodbe – darilna pogodba – oblika pogodbe o prenosu nepremičnin – pisna oblika pogodbe o prenosu nepremičnin
Pogodbe, ki vsebujejo obveznost dosmrtnega preživljanja, so aleatorne, saj je negotovo, koliko časa bo preživljenec živel in tako potreben preživljanja. Zaradi aleatorne narave pogodbe je zato izključena vsaka možnost uporabe pravil o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev, aleatornost je tako pomembna karakteristika pogodbe, da popolnoma izključuje kakršenkoli matematični izračun nasprotnih izpolnitev, saj bi bil sicer povsem izničen namen sklenitve takšnih pogodb.
Tudi v času pred uveljavitvijo OZ je bilo potrebno pogodbe glede nepremičnin sestaviti v pisni obliki.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – predlog za prekinitev postopka – nevročitev predloga za prekinitev postopka
Ker sklep o prekinitvi, ki je bila izdan prav na podlagi predloga tožene stranke, lahko posega v pravico tožeče stranke do učinkovitega sodnega varstva (to je hitrega postopka, brez nepotrebnega odlašanja), bi ji sodišče ta predlog – preden je odločilo – moralo vročiti ter ji tako omogočiti, da se o njem izjavi. Ker je sodišče ravnalo drugače, je kršilo 5. člen ZPP, kar bi utegnilo vplivati na pravilnost izpodbijane odločitve.
Šele pravilna vročitev bi lahko imela za posledico pravnomočnost odločbe, slednje pa je logični predpogoj, da je mogoče zahtevati obnovo postopka. Tudi če bi bilo takšno pravno stališče prvostopenjskega sodišča napačno, to pritožnikoma ne more iti v škodo, saj je bila njuna vloga obravnavana kot predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti, torej za dosego cilja, ki sta ga v svoji vlogi zasledovala: preprečiti, da bi bila sodna odločba, ki je bila izdana proti njima, pravnomočna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0067880
ZPP člen 213. ZD člen 122. ZOR člen 359. OZ člen 190, 275.
pravica do izjave – dodelitev roka za odgovor na vlogo s ponovljenimi stališči – pravno relevantna dejstva – pogodba o dosmrtnem preživljanju – preužitkarska pogodba – pogodba o preužitku – prevzemnikova smrt – prevzemnikovi dediči – subrogacija
O kršitvi načela kontradiktornosti lahko govorimo le tedaj, kadar ravnanje sodišča povzroči, da stranki ni zagotovljena možnost sodelovanja v postopku. Ker je tožena stranka v omenjeni pripravljalni vlogi le ponovila že prej izražena stališča (ki za obravnavani postopek večinoma niti niso bila pomembna), po razumni oceni ni bilo nobenega upravičenega razloga za dodelitev roka za odgovor.
V sporih, povezanih z izvrševanjem preužitkarske pogodbe, se analogno uporabljajo nekatere določbe, ki urejajo pogodbo o dosmrtnem preživljanju. To pa ne velja za določbo 122. člena ZD. Uporabiti je tako potrebno splošno pravilo o prenosu pogodbenih obveznosti v primeru dolžnikove smrti, po katerem s smrtjo dolžnika (ali upnika) preneha obveznost samo, če je nastala glede na osebne lastnosti katere izmed pogodbenih strank ali glede na osebne sposobnosti dolžnika.
nepremoženjska škoda – strah – višina odškodnine za strah
Tožnik je utrpel tako primarni kot sekundarni strah. Primarnega v trenutku, ko se je proti tožniku zvalil skoraj 200-kilogramski težak sod, po poškodbi pa je tožnika zaradi omejene gibljivosti in neuporabnosti uda ter bolečin postopoma začelo skrbeti za izid zdravljenja. Tak strah je intenziviral do operacijskega posega. Po posegu pa je tožnik trpel sekundarni strah zmerne intenzitete. Takšen strah opravičuje odškodnino v znesku 500,00 EUR.
Oškodovančevo osebno stanje ni pravno relevanten vzrok, ki bi lahko vodil v deljeno vzročnost. Če je zaradi osebnega stanja oškodovanca obseg škode večji, to ne vpliva na vprašanje vzročne zveze med ravnanjem in škodnim dogodkom.
izobraževanje - pogodba o štipendiranju - vrnitev štipendije - dokončanje študija - poziv na delo
Ker tožeča stranka toženca po tem, ko jo je obvestil, da je zaključil študij, v enomesečnem roku, ki je bil dogovorjen v pogodbi o štipendiranju, ni pozvala, naj začne z delom (le ustno ga je obvestila, da ga naj bi v prihodnje povabila na sestanek v zvezi z zaposlitvijo), je tožnik prost pogodbenih obveznosti, tožena stranka pa ne more uspešno terjati vračila štipendij.
odškodninska odgovornost države – zaseg avtomobila - odškodnina
Ugovor tožene stranke (ki je država), češ da policija pri vračilu zaseženega vozila ni dolžna presojati civilnopravnih razmerij, je pravno nevzdržen ter v nasprotju z načelom pravne države.
stroški postopka – sedež odvetnika – stroški prevoza odvetnika – plačilo računa za mobilni telefon – prekinitev naročniškega razmerja s strani mobilnega operaterja
Kot potrebni stroški se ne upoštevajo prevozi pooblaščenca, ki ima sedež v drugem kraju kot sodišče. Stranke imajo sicer pravico do odvetnika po svoji izbiri, vendar to še ne pomeni, da mora nasprotna stranka v postopku nositi breme stroškov, ki nastanejo, če si stranka za zastopanje izbere odvetnika v kraju zunaj območja sodišča, pri katerem teče postopek.
plačilo honorarja za avtorsko delo – pogodba o naročilu avtorskega dela – obseg naročila – višina honorarja
Ob odsotnosti dogovora o višini avtorskega honorarja lahko avtor zahteva plačilo honorarja v višini, ki se določi po kriterijih iz prvega odstavka 81. člena ZASP. Le-ta določa, da če avtorski honorar ali nadomestilo ni bilo določeno, se določi po običajnih plačilih za določeno vrsto del, po obsegu in trajanju uporabe ter glede na druge okoliščine primera.
ZObr člen 100.a. ZSSloV člen 60. Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenih v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih člen 20.
javni uslužbenec - vojak - dodatek k plači - dodatno pokojninsko zavarovanje - dokončna in pravnomočna odločba
Glede na to, da so odločbe o imenovanju tožnikov na formacijske dolžnosti dokončne in pravnomočne, tožniki do večjih pravic, kot so priznane s temi odločbami (iz naslova dodatka za posebno nevarnost in ogroženost in priznanja zavarovalne dobe s povečanjem), niso upravičeni.
Tožnik je od tožene stranke prejel delovno knjižico, kar nedvomno pomeni, da se je mogel in moral zavedati, da je tožena stranka štela, da mu je prenehalo delovno razmerje. To pomeni, da bi moral v nadaljnjih 30-ih dneh od prenehanja delovnega razmerja (prejete in zaključene delovne knjižice) to izpodbijati pred sodiščem. Ker tega ni storil, se šteje, da mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo in njegov tožbeni zahtevek za plačilo plač po tem ne more biti utemeljen.
pravdni stroški - delitev stroškov po enakih delih - nerazdelna odgovornost za plačilo pravdnih stroškov - tožba upnika na vpis lastninske pravice na dolžnika
Nerazdelna odgovornost za plačilo stroškov postopka je predpisana za primer nerazdelne odgovornosti za izpolnitev glavne stvari.
ZIZ člen 40, 40/6, 44, 44a, 44a/3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 33, 33/1.
prenehanje dela izvršitelja - prevzemnik zadev - upravičenost prevzemnika do povračila stroškov - predlog za določitev izvršitelja
Ker izvršitelj, prevzemnik zadev po razrešenem izvršitelju, ni pridobil upravičenja v predmetnem izvršilnem postopku opravljati neposredna dejanja izvršbe, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ni upravičen do povračila stroška. Določbe 1. odst. 33. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja ni mogoče razlagati v nasprotju z namenom ZIZ-E, ki izbiro izvršitelja prepušča izključno upniku.
prekinitev postopka - prekinitev pravdnega postopka – ugotavljanje dedne pravice
Konkretna prekinitev postopka je utemeljena le do trenutka, ko se bo vedelo, ali ima toženka pravico dedovati po pokojnem in ima torej pravni naslov za bivanje v stanovanju, ki ga zatrjuje. To pa bo jasno že s pravnomočno odločitvijo v pravdni zadevi po tožbi za ugotovitev njene dedne pravice, in ne šele z zaključkom zapuščinskega postopka. Pravilna uporaba 13. in 206. člena ZPP narekuje prekinitev predmetne pravde le do konca pravde za ugotovitev dedne pravice (kot predhodnega vprašanja).