izbris družbe iz sodnega registra – nesprejemanje uradnih poštnih pošiljk na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register – pravna domneva – ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa
Ker v obravnavanem primeru ni bil začet postopek izbrisa brez likvidacije zaradi izbrisnega razloga po 1. tč. 1. odst. 427. čl. ZFPPIPP (če je subjekt vpisa prenehal poslovati, nima premoženja in je izpolnil vse svoje obveznosti), so pravno neupoštevne pritožbene trditve v smeri, da družba ima premoženje, saj je lastnica poslovnih prostorov.
ZVCP-1 člen 32, 32/3. ZJC člen 14, 14/1, 14/1-44. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-34. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah člen 22, 89.
hitrost vožnje – naselje – označitev – postavljanje prometne signalizacije – obstoj prekrška
Prometna signalizacija in prometna oprema na javnih cestah mora biti načrtovana in postavljena tako, da se lahko od udeležencev v cestnem prometu pričakuje, da jo bodo zlahka in pravočasno opazili in dojeli njen pomen ter da se bodo lahko na podlagi postavljene prometne signalizacije in prometne opreme cest ravnali v skladu s pomenom oziroma zahtevami, ki so določene (izražene) s postavljeno prometno signalizacijo in prometno opremo cest.
Ni se mogoče strinjati z naziranjem sodišča prve stopnje, da se omejitev hitrosti v naselju začne šele pri prvi pozidavi v naselju, ampak pri prometnem znaku za začetek naselja.
sklep o ustavitvi postopka - fikcija umika tožbe - izostanek z naroka
Ker je tožnik brez opravičila izostal s prvega naroka za glavno obravnavo, na katerega je bil pravočasno in pravilno vabljen, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je tožbo umaknil in izdalo sklep o ustavitvi postopka.
otroški dodatek - priznanje pravice - dokončna in pravnomočna odločba - zavrženje zahteve
Tožnici bi se, glede na to, da je zahtevo za priznanje pravice do otroškega dodatka vložila v marcu 2010, otroški dodatek priznal od 1. 4. 2010 dalje. Za to obdobje pa tožnica že ima priznano to pravico z dokončno in pravnomočno odločbo. Iz tega razloga je bila njena ponovna zahteva utemeljeno zavržena po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP.
ZJU člen 5. ZSPJS člen 2, 2/1, 2/1-5, 7, 7/3, 7/4, 8, 8/3, 9, 9/2, 13, 14, 49.a.
plača - prevedba plače - delovno mesto - izobrazba za zasedbo delovnega mesta - aneks k pogodbi o zaposlitvi
Tožena stranka je z uvedbo novega plačnega sistema uskladila sistemizacijo delovnih mest, tako da delovno mesto strežnice obsega opravljanje kurirskih del, del gospodinje in čistilke. Vse delavce, ki opravljajo kurirska dela, je prevedla kot strežnice. Takšna prevedba je zakonita, tožnici (ki je opravljala kurirska dela) pa je bil zakonito ponujen aneks k pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto strežnica, za katerega je predvidena druga stopnja strokovne izobrazbe, ki je najbližja stopnji (in vrsti) strokovne izobrazbe, kot jo ima tožnica (dokončana osnovna šola).
Tožeča stranka je vtoževala le razveljavitev učinkov pogodbe o prevzemu dolga, ki je v razmerju do tožene stranke le zavezovalni posel, ki še ne ustvarja nobenih dejanskih posledic v premoženju tožeče stranke, saj te povzroči šele razpolagalni posel, ki pomeni izpolnitev obligacijske obveznosti. V konkretni zadevi je razpolagalni posel plačilo sprejete obveznosti po pogodbi o prevzemu dolga oziroma nalog za plačilo, s katerim se prenese denarno dobroimetje.
ZPIZ-1 člen 12, 249. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 225, 225/1.
invalidska pokojnina - dokončna in pravnomočna odločba - ponovna odmera
Tožnik zoper dokončno in pravnomočno odločbo, s katero je bilo odločeno o višini njegove invalidske pokojnine, ni vložil izrednih pravnih sredstev, ampak je z vlogo pri toženi stranki zahteval ponovno odmero pokojnine. Za takšno ponovno odmero ni podane pravne podlage, tako da je tožena stranka tožnikovo zahtevo s sklicevanjem na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP utemeljeno zavrgla.
ZPIZ-1 člen 36. Sporazum o socialnem zavarovanju me Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22, 22/3, 35, 35/3.
starostna pokojnina - zavarovalna doba - zavarovalna doba s povečanjem - sorazmerni del - pogoji za pridobitev pravice
Republika Hrvaška, v kateri je bil zavarovan tožnik, ki v Republiki Sloveniji uveljavlja pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine, je prenehala uporabljati predpise nekdanje SFRJ z dne 8. oktobra 1991. Od tega dne se lahko pri seštevanju zavarovalnih dob upošteva zavarovalna doba le dejanskem trajanju, ne upošteva pa se eventualna benificirana delovna doba, priznana na Hrvaškem. To pa pomeni, da tožnik glede na skupno zavarovalno oziroma pokojninsko dobo (v Republiki Hrvaški in Republiki Sloveniji) ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.
denarna socialna pomoč - pogoji za pridobitev pravice - minimalni dohodek - dohodek iz dejavnosti
Ker je tožnikov mesečni dohodek, ki ga je prejel iz opravljanja samostojne dejavnosti, presegel na podlagi zakona določen minimalni dohodek, je bila njegova zahteva za priznanje pravice do denarne socialne pomoči utemeljeno zavrnjena.
Zmota tožnice je bila po njenih navedbah povzročena s strani omenjenih oseb (v tožbenih navedbah omenja tudi T. K.), v primeru resničnosti teh navedb pa nikakor ni mogoče očitati tožnici, da si kreditne pogodbe in ostale dokumentacije pred podpisom ni prebrala, saj je bil ravno to namen zatrjevane prevare in je bila tožnici njena skrbnost s takim ravnanjem preprečena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021297
KZ člen 122, 124, 124/3, 184, 184/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 372-3.
kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja – profesor - sprememba kazenske sankcije – zavrnitev dokaznih predlogov – nestrinjanje z dejstvi – zastaranje kazenskega pregona
Pri vplivu iz drugega odstavka 371. člena ZKP ne gre za katerikoli vpliv, ampak za učinkovanje na kvaliteto sodbe, ki je lahko zato nepravilna v smislu neresnične dejanske podlage in/ali nezakonita v smislu uporabe materialnega prava.
Nestrinjanje procesnega udeleženca z dejstvi po sebi ne more narekovati utemeljenosti dokaznih predlogov.
odškodninska odgovornost države – zaseg avtomobila - odškodnina
Ugovor tožene stranke (ki je država), češ da policija pri vračilu zaseženega vozila ni dolžna presojati civilnopravnih razmerij, je pravno nevzdržen ter v nasprotju z načelom pravne države.
Izdajatelj menice (tožena stranka) lahko uveljavlja zoper zahtevek imetnika, kateremu je izročil menico (tožeča stranka), tudi ugovore iz razmerja, ki je bilo podlaga za izdajo menice, zato je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je presojalo utemeljenost terjatve tožeče stranke iz temeljnega razmerja.
Tožnik je od tožene stranke prejel delovno knjižico, kar nedvomno pomeni, da se je mogel in moral zavedati, da je tožena stranka štela, da mu je prenehalo delovno razmerje. To pomeni, da bi moral v nadaljnjih 30-ih dneh od prenehanja delovnega razmerja (prejete in zaključene delovne knjižice) to izpodbijati pred sodiščem. Ker tega ni storil, se šteje, da mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo in njegov tožbeni zahtevek za plačilo plač po tem ne more biti utemeljen.
predkupna pravica – kmetijsko zemljišče – objava ponudbe za prodajo – sprejem ponudbe – izpodbijanje kupoprodajne pogodbe – izpodbojni upravičenec – rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok
Prvi odstavek 512. člena OZ določa, da lahko predkupni upravičenec zahteva razveljavitev pogodbe v šestih mesecih, odkar je zvedel za prodajno pogodbo, s katero je bila prekršena njegova predkupna pravica. Ker je bil tožniku razlog izpodbojnosti znan že ob vložitvi tožbe, je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik podrejeni zahtevek, ki ga je vložil po letu in pol od seznanitve z razlogom izpodbojnosti, vložil prepozno. Zato je zavrnitev podrejenega zahtevka pravilna.
ZFPPIPP člen 19, 132, 132/4, 132/4-3, 224, 224/1, 389, 389/1, 383, 383/1. ZFPPIPP-C člen 90, 90/6. ZIZ člen 107, 107/3, 110, 128, 129.
izvršba na plačo – osebni stečaj – ločitvena pravica – rubež plače
Ob odsotnosti izrecnih zakonskih določb, ki bi urejale vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe v primeru osebnega stečaja, pri čemer je kot sredstvo izvršbe bil predlagan rubež dolžnikove plače, ki že po naravi stvari ne more biti eno izmed izvršilnih sredstev v primeru stečaja pravne osebe, in upoštevaje specifično naravo postopka osebnega stečaja, za katerega ZFPPIPP določa smiselno uporabo določb o stečaju pravne osebe, je glede na naravo razmerja med delavcem in delodajalcem v zvezi s terjatvijo iz naslova plačila za delo pravilna smiselna uporaba določb o izvršbi na sredstva pri organizacijah za plačilni promet po 3. točki četrtega odstavka 132. člena ZFPPIPP.
Za nastanek zastavne (ločitvene) pravice ne zadošča zgolj vročitev sklepa o izvršbi dolžničinemu delodajalcu, ampak je pomembno ugotoviti, ali je prišlo do blokade sredstev po sklepu o izvršbi, ki je bil izdan v predmetnem izvršilnem postopku, in s tem do nastanka zastavne pravice na terjatvi, s tem pa do pridobitve ločitvene pravice.
stroški postopka – brezplačna pravna pomoč – mirovanje postopka – umik tožbe – prehod terjatve na Republiko Slovenijo
Po določbi 46. člena ZBPP terjatev stranke – upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. To pomeni, da je tožnica, ne glede na to, da je bil toženec v postopku brezplačne pravne pomoči zastopan po odvetniku, ki je plačan iz sredstev proračuna (toženec ni imel stroškov za zastopanje in za plačilo sodnih taks), tožencu dolžna povrniti stroške.
soprispevek staršev k nastanku škode – odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - varnostni pas – otroški sedež – poškodovanje otrok v prometni nezgodi
Starša sta 20% soprispevala k nastanku večje škode tožnikov, ker nista poskrbela za ustrezno varnost s tem, ko tožnikov, ki sta bila v času prometne nesreče stara 3 leta oziroma 8 let, nista namestila v ustrezen otroški sedež in pripela z varnostnim pasom.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0068408
SPZ člen 95, 96. ZIZ člen 192, 210.
neupravičena obogatitev – uporabnina – nadomestilo za uporabo stvari – dobra vera pridobitelja – uporabnina za bivanje v nepremičnini od izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine do poteka roka za izselitev
Za primere neupravičene obogatitve, nastale z uporabo stvari, je potrebno uporabiti pravila 95. do 97. člena SPZ. Gre namreč za predpis, ki je v razmerju do pravil OZ kasnejši, pa tudi specialnejši. Po teh določbah ima dobrovernost, poštenost pridobitelja oziroma njegova nedobrovernost in nepoštenost poseben pomen.
Predpostavke, ki so skupne vsem položajem neupravičene pridobitve, so prikrajšanje na strani osiromašene osebe, povečanje premoženja oziroma obogatitev na strani obogatene osebe, obstoj vzročne zveze med prikrajšanjem premoženja na eni strani in povečanjem na drugi, odsotnost pravne podlage, ki bi opravičevala zmanjšanje premoženja na eni strani in njegovo povečanje na drugi in odsotnost privolitve prikrajšanca v prikrajšanje (načelo volenti non fit iniuria).
Drugi toženec je v času od izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine do poteka roka za izselitev res še lahko (so)uporabljal nepremičnino, vendar pa mu sklep izvršilnega sodišča niti določila ZIZ niso dajali podlage za brezplačno uporabo.