zahtevek za izločitev iz zapuščine zapustnika - življenjska skupnost z zapustnikom - prispevek dediča k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja
Res sicer v 32. členu ZD ni izrecno določeno, da je izločitev prispevka dediča omejeno le na čas skupnega življenja, vendar to nedvomno izhaja že iz logične razlaga določbe, ko je življenjska skupnost in prispevek dediča vezati na isto časovno obdobje, saj za drugačno razlago ni opore.
Zahtevek po 32. členu ZD za izločitev je stvarno pravni in se pri tem upošteva vsaka pomoč dediča, ki predstavlja prispevek k ohranitvi ali povečanju zapustnikovega premoženja, ne glede na to, ali je imel ta dedič morebiti tudi koristi od tega premoženja. V kolikor je upravičeni dedič iz 32. člena ZD imel dejansko tudi koristi pri prispevku na zapustnikovem premoženju, je to lahko bilo darilo zapustnika temu dediča, ali pa ima zapustnik oziroma po njem njegovi dediči obligacijski zahtevek za povračilo te koristi.
Izmerjena vrednost alkohola v litru izdihanega zraka pri tožencu (0,92 mg/l, kar je preračunano 1,9 promila) močno presega mejno vrednost, do katere je voznik še lahko pod vplivom alkohola.
izguba zavarovalnih pravic – zapustitev kraja prometne nezgode
Toženec bi glede na prometno situacijo in okoliščine nesreče lahko opazil, da je povzročil kritično situacijo ter da se je zaradi tega za njim po končanem prehitevanju zgodila prometna nezgoda, kar pomeni da je vedel oziroma bi moral vedeti, da je povzročil prometno nezgodo, pa je kljub temu zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju. S tem niso podani razlogi, ki bi izključevali toženčevo krivdo za pobeg s kraja nesreče, s tem pa tudi ne razlogi, ki bi ga rešili izgube zavarovalnih pravic.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – nova dejstva in dokazi – možnost izdaje ugodnejše odločbe
Četudi bi predlagatelji navedli dejstva in predložili dokaze, na podlagi katerih predlagajo obnovo postopka, zanje ne bi bila izdana ugodnejša odločba in bi bil predlog tudi v tem primeru zavrnjen. Predlog bi bil tudi v tem primeru zavrnjen, saj so predlagatelji glede vračila zaplenjenega premoženja izbrali upravni postopek, zato bi morali tudi odškodnino iz naslova manjše vrednosti zaplenjenega premoženja uveljavljati v upravnem postopku in ne v sodnem.
procesne obresti – male avtorske pravice – valorizacija tarifnih postavk – normativni del – nadomestilo za uporabo avtorskih del - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijo tarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – domneva o obstoju izbrisnega razloga – neposlovanje na poslovnem naslovu
Sodišče prve stopnje je zmotno materialnopravno zaključilo, da bi družbi uspelo ustaviti izbrisni postopek samo s predložitvijo dokaza, da sprejema uradno pošto. Družba namreč lahko izpodbije domnevo iz 1. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP tudi, v kolikor izkaže, da na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, posluje. To pa je družba v ugovoru zoper sklep o začetku postopka izbrisa tudi trdila in za svoje trditve ponudila dokaze.
OZ člen 30, 30/2. ZVPot člen 1, 1/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
ponudba – molk naslovnika – ustna pogodba – sklenitev pogodbe po telefonu – uporaba ZVPot – pravdni stroški – odmera po stroškovniku
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da sta pravdni stranki po telefonu sklenili ustno pogodbo. Na podlagi navedene pogodbe je tožeča stranka toženi stranki nato poslala zgoščenko oziroma zagotovila naročene produkte, ki jih je tožena stranka tudi uporabila, kar izhaja iz predloženih računalniških izpisov o priklopih. Ker toženi stranki s predloženimi dokazi ni uspelo dokazati nasprotnega oziroma utemeljiti svojih ugovorov, da do sklenitve pogodbe ni prišlo, je sodišče pravilno zaključilo, da je bila sporna pogodba sklenjena ustno po telefonu.
motenje posesti – javno dobro – cestni svet – vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja
Z motenjsko pravdo lahko posestnik zahteva vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja, kot ga zatrjuje. Ker pa je tožnica zatrjevala le, da je nepremičnino imela v posesti tako, da je na njej kosila travo, je dolžnost toženke, da vzpostavi takšno posestno stanje, ki bo omogočalo zatrjevani način izvrševanja posesti.
tožniška varščina – oprostitev plačila tožniške varščine na podlagi konvencije
Če sta država, v kateri ima sedež tožnik, in država, v kateri ima sedež toženec, podpisali konvencijo, ki oprošča tožnika plačila tožniške varščine, sodišče ni dolžno preverjati, ali je podana dejanska vzajemnost.
ustavitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka – osebni sečaj – pridobitev ločitvene pravice ob rubežu dobroimetja na računu pri OPP in ob rubežu plače
Ob nastopu konkurence pravil obeh postopkov je v skladu z določbami člena 132 ZFPPIPP temeljno pravilo, da se izvršba ustavi, v kolikor upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice. V postopku izvršbe na denarno terjatev je to običajno zastavna pravica, ki jo upnik pridobi z rubežem dobroimetja pri banki, rubež pa je opravljen, ko banka kot ponudnik plačnih storitev dobi vročen sklep o izvršbi.
Zastavna pravica lahko nastane samo na denarnem znesku v višini denarnega dobroimetja na računu v času vročitve sklepa. Če se denarno dobroimetje po vročitvi sklepa povečuje (zaradi novih prilivov) ob vsakem prilivu nastane zastavna pravica na dodatnem denarnem znesku v višini tega priliva na novo. Zato ob začetku stečajnega postopka obstaja zastavna pravica kot ločitvena pravica le na denarnem znesku, ki je enak denarnemu dobroimetju ob koncu zadnjega dne pred začetkom stečajnega postopka. Morebitni prilivi v dobro dolžnikovega računa, ki prispejo na dan začetka stečajnega postopka ali pozneje spadajo v splošno stečajno maso namenjeno poplačilu nezavarovanih terjatev. Ob analogni uporabi šestega odstavka člena 132 ZFPPIPP enako velja tudi za vprašanje pridobitve zastavne pravice upnika ob rubežu plače. Pridobljena zastavna pravica se ne razteza na bodoče plače kot periodične prejemke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – USTAVNO PRAVO
VSK0005083
ZST-1 člen 20.
nastanek taksne obveznosti – podrejeni tožbeni zahtevek – sporni predmet – enakost pred zakonom
Kršitev ustavne pravice ni podana, če je tožnikov pooblaščenec v drugih zadevah, ko je uveljavljal primarni in podrejeni tožbeni zahtevek, plačal takso ob vložitvi tožbe le za primarnega. Nepravilna uporaba zakona v drugih primerih namreč nima za posledico kršitve ustavne pravice v tistem primeru, ko sodišče zakon uporabi pravilno.
Po mnenju sodišča druge stopnje je zapustnica z omenjenimi izrazi dovolj določno označila nepremičnine, namenjene tožnici, sicer pa tudi ni mogoče pričakovati, da se bo zapustnica pri označevanju nepremičnin izražala s parcelnimi številkami, niti to ni pogoj za veljavnost oporočnih določb. Parcelne številke so praviloma zelo pomembne za pravni promet in predvsem vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, vendar pa niso edini identifikacijski znak za nepremičnine, saj jih ljudje v pogovornem jeziku pogosteje označijo z drugimi opisnimi znaki.
pravica uporabe svojega jezika v postopku – razveza zakonske zveze
Sodišče je omogočilo prevod, ki ga je opravila tožnica. Iz zapisnika ne izhaja, da bi toženec takemu prevajanju nasprotoval ali zahteval drugega tolmača. Katere dejanske ugotovitve bi bile drugačne, če bi v postopku sodišče tožencu postavilo drugega tolmača, pritožba ne pove, v posledici tega pa tudi ne, kako naj bi zatrjevana kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
ZIZ člen 23, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1. ZM člen 15, 16. OZ člen 7.
predhodna odredba – menica – domneva nevarnosti – zloraba pravice
Utemeljen je ugovor dolžnika, da je treba že v postopku izdaje predhodne odredbe, in ne šele v postopku odločanja o obstoju terjatve iz naslova menice, obravnavati ugovor dolžnika glede nedopustnega ravnanja upnika pri pridobivanju pravic iz menice. To pomeni, da je treba že ob materialnopravni presoji obstoja pogojev za izdajo predhodne odredbe, ki se opira na sklep o izvršbi, izdan na podlagi menice, upoštevati neprerekane trditve dolžnika o protipravnem ravnanju upnika.
sodni preizkus primernosti denarne odpravnine – vročanje – načelo kontradiktornosti – poravnalni odbor – seznanitev s procesnim gradivom
Postopek sodnega preizkusa primernosti višine denarne odpravnine ni namenjen preizkušanju utemeljenosti povsem arbitrarnih pomislekov manjšinskih delničarjev ali odpravljanju njihovega subjektivnega občutenja prikrajšanosti.
V postopku sodnega preizkusa denarne odpravnine udeleženec svojo pravico do izjave, ki vključuje pravico do seznanitve s procesnim gradivom, v pretežni meri uresničuje pred poravnalnim odborom, na katerega so z zakonom prenešene pristojnosti glede vodenja postopka. Tudi poravnalni odbor lahko, če za to obstojijo utemeljeni (zakonski) razlogi, udeležencem postopka odreče seznanitev z dokaznimi listinami. V vsakem primeru pa je treba odločitev o nevročitvi določenega dokaza oz. o neseznanitvi predlagatelja z določenim dokazom argumentirano obrazložiti.
Zakon sicer določa, da v fazi predhodnega preizkusa zemljiškoknjižnega predloga zemljiškoknjižno sodišče preizkusi, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o zemljiškoknjižnem predlogu, in če te predpostavke (med katere spadajo tudi listine, ki morajo biti priložene), niso podane, predlog zavrže. To strogo pravilo pa je omehčano z dodatnim pravilom, po katerem je možno z ugovorom proti sklepu zemljiškoknjižnega sodišča o zavrženju predloga sanirati odpravljive pomanjkljivosti (1. točka četrtega odstavka 146. člena ZZK-1).
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0072393
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 170, 170/2. SPZ člen 49. ZZK-1 člen 5.
tožba zaradi nedopustnosti izvršbe – lastninska pravica tretjega – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – pridobitev zastavne pravice z vknjižbo v postopku zavarovanja – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobrovernost – skrbnost
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero v izvršilnem postopku se lahko sklicuje le tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini (hipoteko), ne pa – kot v konkretnem primeru – upnik, ki je pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku.
Sodišče prve stopnje bi zato moralo v smislu načela zaupanja v zemljiško knjigo preveriti ne le, ali je toženka ravnala pošteno, torej ali je bila na njeni strani podana dobra vera glede zaupanja v podatke o pravicah, ki so vpisane v zemljiško knjigo, pač pa tudi, ali si je tožnica prizadevala in imela možnost predlagati vknjižbo svoje lastninske pravice na spornih nepremičninah, torej ali je bila dovolj skrbna pri zavarovanju svojih pravic.
Pooblastilo odvetniku mora obstajati najkasneje ob vložitvi tožbe in ji biti priloženo. Ni veljavno odvetnikovo zastopanje na podlagi nepopolnega pooblastila, ki bi ga stranka "po potrebi" dopolnila in kasneje v odobritev opravljenih pravdnih dejanj izdala popolno pooblastilo.