začasna odredba – kontradiktornost v postopku zaradi izdaje začasne odredbe – prekoračitev trditvene podlage
Pri presoji, ali naj se v postopku zaradi izdaje začasne odredbe vzpostavi kontradiktornost takoj ali šele po odločitvi o predlogu, mora sodišče poleg razlogov, zaradi katerih se začasna odredba predlaga, tehtati tudi možne posledice, ki bi jih le-ta lahko imela za nasprotno stranko.
Če se odloči, da bo o predlogu odločalo, še preden se je o njem izjavila nasprotna stranka, mora paziti, da svojo odločitev utemelji zgolj z dejstvi, ki jih je predlagatelj zatrjeval. Tudi če je razumno pričakovati, da bo nasprotna stranka, če bi ji sodišče predlog vročilo v odgovor, predlogu nasprotovala z navedbo določenih dejstev, to ne more pomeniti podlage, da jih sodišče upošteva v naprej in samo.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – domneva o obstoju izbrisnega razloga – neposlovanje na poslovnem naslovu
Sodišče prve stopnje je zmotno materialnopravno zaključilo, da bi družbi uspelo ustaviti izbrisni postopek samo s predložitvijo dokaza, da sprejema uradno pošto. Družba namreč lahko izpodbije domnevo iz 1. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP tudi, v kolikor izkaže, da na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, posluje. To pa je družba v ugovoru zoper sklep o začetku postopka izbrisa tudi trdila in za svoje trditve ponudila dokaze.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068389
OZ člen 179. ZPP člen 212, 285, 286.
poškodba s strani varnostnika v lokalu - odgovornost družbe za varovanje - nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – bodoče telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti – materialno procesno vodstvo – trditvena podlaga
Materialno procesno vodstvo ni samostojno procesno načelo, marveč gre za metodo sojenja, da se ostala procesna načela znajdejo v ustreznem medsebojnem sorazmerju. Sodišče je na pomanjkljivosti v trditveni ali dokazni ponudbi strank dolžno opozoriti le, če takšno pomanjkljivost objektivno gledano lahko opazi.
delitev solastnine – način delitve – fizična delitev
Da bo tisti, ki bo dobil spodnjo etažo, prejel samo 22,5 % delež v naravi, ni ovira, da se opravi fizična delitev stanovanjske hiše. Preostanek do celotnega deleža mu bosta morala ostala dva solastnika izplačati.
ZDR člen 36, 36/1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/1. KZ-1 člen 236, 236/1. ZGD-1 člen 39, 39/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - poslovna skrivnost - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Tožnica je kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ko je listine, ki se nanašajo na delovno razmerje njenega sodelavca, do katerih pri svojem delu ni imela dostopa, posredovala tretjemu. Ne glede na to, ali je v teh listinah šlo za poslovne skrivnosti tožene stranke, je dejstvo, da vsebujejo osebne podatke in že zaradi tega ni sprejemljivo ravnanje tožnice z njimi. Ker pa toženi stranki zaradi ravnanja tožnice ni nastala (občutna) škoda in ker niso bile podane okoliščine, ki bi onemogočale nadaljevanje delovnega razmerja, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
V primeru komisijske pogodbe gre za posredno zastopanje, pri katerem komisionar deluje v interesu komitenta (za njegov račun), vendar v svojem imenu. Komisionarjeva ravnanja v nobenem primeru ne morejo imeti za posledico nastanka neposrednega pravnega razmerja med komitentom in kupcem, kot je značilno za neposredno zastopanje.
Ker tožnik ni stranka komisijske prodaje, sklenjene med prvo in drugo toženo stranko, ni aktivno legitimiran za razveljavljanje te pogodbe, zaradi česar je treba ta njegov zahtevek zavrniti.
nedovoljena pritožba – zahtevek na razveljavitev sklepa skupščine – pravni interes za pritožbo
V okviru presoje procesnih predpostavk je pritožbeno sodišče vpogledalo v javno dostopne podatke na spletni strani AJPES-a in ugotovilo, da je skupščina tožene stranke na seji dne 13.7.2011 sprejela sklep, s katerim je med drugim razveljavila tudi skupščinski sklep, ki ga je sprejela na svojem zasedanju dne 8.6.2009 in katerega razveljavitev zahteva tožeča stranka v predmetnem postopku. Ker je prišlo do posledice, ki jo s pritožbo (v okviru postavljenih tožbenih zahtevkov) zasleduje tožeča stranka, že zunaj sodnega postopka, tožeča stranka v pritožbenem postopku ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Meritorno odločanje sodišča o razveljavljenem skupščinskem sklepu tako ni več možno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je kršil pogodbene obveznosti, ker je odklonil opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi in ker kljub opozorilu direktorice na delo ni prišel. Glede na to, da je bil za podobne kršitve že predhodno pisno opozorjen (in je opozorilo prejel, preden je s kršitvami nadaljeval), mu je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
ZGD člen 405, 408, 408/4. ZSReg člen 31, 31/3, 31/4.
odstop likvidacijskega upravitelja – pravica odstopa s funkcije – enostranska izjava – imenovanje novega upravitelja
Izjava o odstopu je izraz volje osebe, da ne želi več opravljati določenega dela. Takšne izjave ni dopustno pogojevati z dejstvi in okoliščinami, katerih nastop ni odvisen od osebe, ki jo poda. Le v nepravem času ne sme biti dana. Učinkuje pa (v kolikor ni drugače določeno), ko se organ, ki je osebo imenoval, z njo seznani.
priposestvovanje – stanovanje – pravica uporabe na zemljišču – družbena lastnina – superficies solo cedit
Če je posameznik priposestvoval lastninsko pravico na stanovanju, je pridobil v istem trenutku tudi pravico uporabe na zemljišču v družbeni lastnini, na kateri stavba stoji. Ob uveljavitvi ZLNDL se je pravica uporabe nato transformirala v lastninsko pravico.
Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 89, 89-2.
jubilejna nagrada
Ob ugotovitvi, da je tožnik 1. 4. 2007 dopolnil 30 let delovne dobe pri družbi, ki je pravni prednik tožene stranke, je pravilna odločitev, da je tožnik takrat pridobil pravico do jubilejne nagrade za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, kot je predpisana v kolektivni pogodbi dejavnosti.
Pogodba po vsebini predstavlja dogovor o zakupu kapacitet tožeče stranke. Tožeča stranka se je zavezala naročnikom dati na razpolago določene kapacitete v obsegu pogodbeno zagotovljenih storitev, naročniki pa so se zavezali za opravljene storitve plačati mesečni pavšal. Materialnopravno pa to pomeni, da višina pavšala ni odvisna od dejanske količine opravljenih storitev, kar pa samo po sebi ni v nasprotju z načelom enakih dajatev.
Napake opravljenih storitev s strani tožeče stranke ne morejo predstavljati takšnih spremenjenih okoliščin, zaradi katerih bi bila obveznost ene pogodbene stranke otežena.
Tožeča stranka je namreč zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe (odstop vtoževane terjatve prevzemniku A. d.o.o.) v skladu z relevantno teorijo prilagodila tožbeni zahtevek tako, da je zahtevala izpolnitev v korist pridobitelja terjatve. Pri tem se stranki nista spremenili, nespremenjen pa je tudi ostal prvotni tožbeni zahtevek, saj predstavlja njegova dopolnitev med postopkom le način izpolnitve obveznosti.
Izpolnitev s subrogacijo predpostavlja glede na določbe. 299. člena ZOR dogovor izpolnitelja bodisi z upnikom, bodisi z dolžnikom, da bo z izpolnitvijo tuje obveznosti, izpolnjena terjatev prešla nanj.
Že pojmovno vplačilo pomeni določeno količino denarnega zneska in ne more predstavljati izročitve stvarnega vložka. ZGD -1 namreč tudi v 475. členu govori o tem, da se osnovni vložek lahko zagotovi v denarju ali kot stvarni vložek, pri čemer zagotovilo v denarju pojmuje kot vplačilo, zagotovilo stvarnega vložka pa kot izročitev družbi. V 486. členu ZGD -1 je tako urejen kaducitetni postopek le za primer družbenikovega nevplačila (torej denarnega zneska) osnovnega vložka.
Ker ZIZ vprašanje stroškov ureja celovito, se v izvršilnem postopku ne uporablja določba 154. člena ZPP, po kateri se o stroških odloča na podlagi kriterija uspeha v postopku. Med plačilom in izdajo sklepa o izvršbi je dejansko pretekel le en delovni dan, zato upniku nikakor ni mogoče očitati pomanjkanja skrbnosti v zvezi z umikom predloga za izvršbo. Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi je bil sicer potreben zaradi varstva pravic v tem postopku, vendar pa stroški, ki jih je z ugovorom imel, s strani upnika niso bili neutemeljeno povzročeni.
motenje posesti – javno dobro – cestni svet – vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja
Z motenjsko pravdo lahko posestnik zahteva vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja, kot ga zatrjuje. Ker pa je tožnica zatrjevala le, da je nepremičnino imela v posesti tako, da je na njej kosila travo, je dolžnost toženke, da vzpostavi takšno posestno stanje, ki bo omogočalo zatrjevani način izvrševanja posesti.
OZ člen 30, 30/2. ZVPot člen 1, 1/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
ponudba – molk naslovnika – ustna pogodba – sklenitev pogodbe po telefonu – uporaba ZVPot – pravdni stroški – odmera po stroškovniku
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da sta pravdni stranki po telefonu sklenili ustno pogodbo. Na podlagi navedene pogodbe je tožeča stranka toženi stranki nato poslala zgoščenko oziroma zagotovila naročene produkte, ki jih je tožena stranka tudi uporabila, kar izhaja iz predloženih računalniških izpisov o priklopih. Ker toženi stranki s predloženimi dokazi ni uspelo dokazati nasprotnega oziroma utemeljiti svojih ugovorov, da do sklenitve pogodbe ni prišlo, je sodišče pravilno zaključilo, da je bila sporna pogodba sklenjena ustno po telefonu.
pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe – odločba državnega organa – originarna pridobitev lastninske pravice – javna dražba – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – dobrovernost kupca
(Ne)dobrovernost kupca nima nobene teže, ko gre za nakup na javni dražbi v okviru izvršilnega postopka. Kupec v takšnem primeru veljavno pridobi lastninsko pravico, tudi če ni bil v dobri veri.
Pri prodaji na javni dražbi se lastništvo pridobi že s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine, medtem ko ima vpis v zemljiško knjigo le publicitetni učinek.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061702
ZDen člen 72. ZRPPN člen 49, 50, 51. ZOR člen 371.
predlog za določitev odškodnine – odškodnina za odplačno pridobljeno nepremičnino - pravica do sodnega varstva – rok za vložitev predloga za določitev višine odškodnine – zastaralni rok za vložitev predloga za določitev odškodnine - pretrganje roka
Delna odločba upravne enote v denacionalizacijskem postopku je postala pravnomočna dne 30. 10. 1995. Od tega dne dalje je pričel teči trimesečni rok za sporazumno določitev odškodnine pred upravnim organom po 49. in 50. členu ZRPPN, po poteku trimesečnega roka pa je upravičenec do odškodnine (predlagatelj) pridobil pravico do sodnega varstva. Takrat (po preteku trimesečnega roka, torej 30. 1. 1996) je za predlagatelja tudi pričel teči splošni petletni zastaralni rok po 371. členu ZOR, da v skladu z drugim odstavkom 51. člena ZRPPN vloži predlog za določitev odškodnine na sodišče.