ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobroverni posestnik - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dokazna ocena - pritožbene novote - preiskovalna dolžnost
Po sprejemu SPZ je bilo res sprejeto zelo strogo stališče do presoje dobrovernosti kot predpostavke priposestvovanja lastninske pravice na nepremičninah, in sicer zaradi povečanega in izrecno poudarjenega pomena načela zaupanja v zemljiško knjigo. Izkazalo pa se je, da omenjeno strogo stališče v praksi lahko vodi do neustreznih rešitev. Zato je v pravni teoriji že preseženo oziroma omiljeno. Sledi ji tudi novejša sodna praksa, ki ugotavlja opravičljivost zmote vsakokratnega posestnika upoštevaje vse okoliščine primera. Posest je dobroverna (oziroma poštena po ODZ), če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti ni njegova. Prepričan mora biti, da je njegova, tudi po tem, ko s povprečno skrbnostjo razmisli o vseh okoliščinah. Med priposestvovalno dobo ne sme biti razlogov oziroma posebnih okoliščin, zaradi katerih bi lahko posumil, da stvar morda pripada komu drugemu, in zaradi katerih bi njega oziroma njegove pravne prednike bremenila dolžnost razčistiti vsebino lastninskih razmerij.
S trditvami, da v dednem dogovoru ni izražena prava dedičeva volja, je mogoče izpodbijati dedni dogovor s tožbo za njegovo razveljavitev, in ne s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
odgovornost drugih za mladoletnika – odgovornost šole
Res se 26. člen Pravil o hišnem redu za šolske delavce nanaša na prepoved zapuščanja učilnice med izvajanjem pouka. Vendar pa je pretogo njegovo naziranje, da se izvajanje pouka absolutno preneha s trenutkom šolskega zvonca, ki naznanja zaključek šolske ure ali z oznanitvijo učitelja, da je šolske ure konec. Pravilno je, da se prepoved zapuščanja učilnice širi tudi na čas, dokler učenci ne zapustijo razreda, zlasti ob dejstvu, da v istem razredu nadaljujejo pouk starejši učenci, ki pred učilnico že čakajo na vstop, in ob vedenju odgovornih v šoli, da na začetku šolskega leta starejši učenci izvajajo „krst“ nad mlajšimi.
Četudi učiteljica slovenskega jezika ne bi bila seznanjena s „krsti“ starejših učencev nad mlajšimi, to šole ne razbremeni odgovornosti za škodo, saj se pričakuje od odgovornih v šoli, zlasti je to ravnateljica, da o tej okoliščini obvestijo svoje podrejene delavce in jim pri tem dajo ustrezna navodila za ukrepanje, da se škodna nevarnost prepreči. Dodati je še, da vpliva na vedenje učencev že sama prisotnost učitelja in prepreči njihovo neprimerno obnašanje, o čemer se je izrekla tudi sodna praksa.
priposestvovanje služnostne pravice – družbena lastnina – nacionalizacija – potek priposestvovalne dobe
ODZ ni urejal pogojev za pridobitev služnostne pravice na nepremičnini v družbeni lastnini, ker te oblike lastnine ni poznal. Tožeča stranka zato v času veljavnosti ODZ ni mogla priposestvovati služnostne pravice na nepremični in v tem obdobju priposestvovalna doba ni mogla pričeti teči.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – izbris kazenskih točk – program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo
Ker se je storilec na program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo prijavil šele po tem, ko je že dosegel 18 kazenskih točk in ga torej ni opravil do datuma, ko je dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, pritožbeno sodišče ne more upoštevati opravljenega dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, ki naj bi ga storilec bil zaključil do 25.3.2012.
izpraznitev skladiščnega prostora - plačilo najemnine oz. uporabnine - neupravičena pridobitev - pasivna legitimacija
Ob odločitvi, da je tožbeni zahtevek za izpraznitev spornega prostora neutemeljen, ker opreme v njem, ki je pretežno last občin, ni namestila toženka, se pokaže kot neutemeljen tudi tožbeni zahtevek glede plačila najemnine oziroma uporabnine v znesku 27.921,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo iz drugih razlogov. Ker toženki ni mogoče pripisati odgovornosti za skladiščenje opreme v spornem prostoru, tudi ne more biti obogatena na škodo tožnice v smislu člena 190 OZ ali 198 istega zakona.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL0062800
ZPP člen 196. SZ člen 31, 31/1.
pogodba o upravljanju - odpoved pogodbe o upravljanju - soglasje vseh etažnih lastnikov - enotno sosporništvo
Ni sporno, da so v konkretnem primeru etažni lastniki enotni sosporniki. V konkretnem primeru niso tudi nujni sosporniki, ker ni procesne nujnosti, da so v pravdi udeleženi vsi, ki sicer izpolnjujejo pogoje za enotne sospornike (torej vsi etažni lastniki). Gre za dispozitivno enotno sosporništvo.
Res je možno govoriti o oblikovanju novega razmerja oziroma o spremembi obstoječega razmerja (upravljanja), vendar za tako spremembo po materialnem pravu, zadostuje udeležba več kot 50 % etažnih lastnikov, zato je dovolj, da na strani tožene stranke sodeluje več kot 50 % etažnih lastnikov in ni nujno, da sodelujejo vsi. Bo pa sodba učinkovala zoper vse etažne lastnike.
stroški pooblaščenca – odmera nagrade – uporaba količnika – znižanje količnika
Večinska sodna praksa v postopkih po ZDZdr upošteva ob odmeri nagrade odvetnikov tarifno številko 3101. Pri tem gre za tiste postopke pridržanja, ki se začno po uradni dolžnosti in ki se za odvetnika pričnejo s pristopom na narok na kraju samem, kjer se odvetniku vroči sklep o uvedbi postopka in postavitvi odvetnika ter izvedenca psihiatrične stroke, na istem naroku pa se opravi tudi zaslišanje pridržane osebe in ustna podaja izvida in mnenja izvedenca do katerega se odvetnik opredeli na samem naroku.
Za odmero odškodnine pri razlastitvi je odločilna ugotovitev statusa stavbnega ali kmetijskega zemljišča pred izdajo odloka, s katerim se je zaradi gradnje infrastrukture (avtoceste) spremenilo v nezazidano stavbno zemljišče.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je toženi stranki naložilo, da mora izplačati tožnici razliko med izplačanimi zneski povračil in pripadajočimi zneski povračil stroškov prevoza na delo in z dela, upoštevaje stroške javnega prevoza, kot je določeno v Uredbi o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek ni v skladu z ustavo, ki je inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0069511
SPZ člen 60, 60/4. OZ člen 610, 610/1. ZPP člen 287.
prenos lastninske pravice – izročitev na dolgo roko – zavrnitev računov – najemna pogodba – nesprejemljivost najemnega razmerja – dokazna ocena – dokazni sklep
Vtoževana računa in opomin načeloma ne predstavljajo dokaza o obstoju najemnega razmerja, vendar pa okoliščina, da toženec računov in opomina s strani P.K., s.p., nikoli ni zavrnil, kaže na to, da se je z njimi strinjal, pri čemer vsi ostali dokazi v zadostni meri potrjujejo obstoj ustne najemne pogodbe.
Uredba (ES) št. 1393/2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah (vročanje pisanj) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 6, 7, 8, 19, 19/1, 19/2, 23, 23/1, 26. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5. ZPP člen 18, 18/3, 70, 70-1, 247, 247/1, 318.
zamudna sodba - vročanje - ugovor nepristojnosti - uporaba tujega prava
Ker je nova Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta staro Uredbo Sveta (ES) št. 1348/2000 razveljavila in (nova) Uredba vsebuje procesna pravila, ki se začnejo uporabljati nemudoma – tudi za situacije, ki so nastale pred njihovo veljavnostjo, je treba, kar se tiče vprašanja izpolnitve pogoja pravilne vročitve tožbe in prilog v konkretnem primeru, uporabiti določila nove Uredbe.
Oseba s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena v drugi državi članici v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji pred sodiščem v kraju izpolnitve zadevne obveznosti, pri čemer je za namene te določbe in razen, če ni drugače dogovorjeno, kraj izpolnitve zadevne obveznosti v primeru prodaje blaga kraj v državi članici, kamor je bilo v skladu s pogodbo blago dostavljeno ali bi moralo biti dostavljeno, in v primeru opravljanja storitev kraj v državi članici, kjer so bile v skladu s pogodbo storitve opravljene ali bi morale biti opravljene.
ZDR člen 83, 83/1, 83/2, 83/3, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - varno delo
Tožena stranka je tožniku zaradi hujših kršitve pogodbenih oz. drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki so bile v tem, da tožnik na gradbišču ni nosil čelade in da je izostajal s svojega delovnega mesta, po predhodnem pisnem opominu utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
izostanek z naroka - domneva o umiku tožbe - sklep o ustavitvi postopka
Ker so posledice izostanka z naroka v individualnih delovnih sporih specialno urejene v ZDSS-1, sodišče prve stopnje ne bi smelo uporabiti določbe četrtega odstavka 282. člena ZPP in izdati sklepa o ustavitvi postopka, češ da tožnik ni pristopil na kasnejši narok za glavno obravnavo, tožena stranka pa ni predlagala odločitve glede na stanje spisa.
ZZK-1 člen 148, 148/1, 148/1-2, 148/1-3, 148/1-4, 148/1-5, 159, 159/1. ZGO-1 člen 3, 3/6, 7.
dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige – samostojni podjetnik
Pri odločanju o vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, zemljiškoknjižno sodišče ugotavlja pogoje za vpis iz 2. do 5. točke 148. člena ZZK-1. Med drugim mora paziti na pravilo, da je vpis dovoljen proti lastniku nepremičnine, glede katere se zahteva vpis, če sodna odločba proti tej osebi učinkuje (prvi odstavek 159. člena ZZK-1). Ker je samostojni podjetnik fizična oseba in kot podjetnik premoženjsko gledano nima samostojne subjektivitete (enotnost podjetniškega in osebnega premoženja, šesti odstavek 3. člena in 7. člen Zakona o gospodarskih družbah), tudi ni dvoma, da odločba, uperjena proti fizični osebi – samostojnemu podjetniku, učinkuje zoper samo fizično osebo.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
Tožnikov zahtevek, da naj mu tožena stranka izda listine iz upravnega spisa (zapisnike o inšpekcijskih nadzorih), ne sodi v sodno pristojnost, saj je postopek, ki poteka pri toženi stranki, inšpekcijski postopek, ki sodi med upravne postopke. Tako ima tožnik v okviru tega (inšpekcijskega) postopka pravico od tožene stranke zahtevati listine, pri tem mora le izkazati, ali da je stranka v postopku, ki ga v okviru inšpekcijskega nadzora vodi tožena stranka, ali pa da bo od pregleda upravnega spisa oziroma njegovega prepisa imel pravno korist.
IZVRŠILNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021326
ZD člen 132, 142, 142/1. ZIZ člen 24, 24/3, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56.a. ZPP člen 208.
ugovor dolžnika – prehod zapuščine – odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove – prekinitev postopka – nadaljevanje izvršilnega postopka
Po četrtem v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju se izvršba, če pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, nadaljuje zoper novega dolžnika, ki pa mora prevzeti izvršbo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Predmetna izvršba se tako pravilno, kot je odločilo sodišče prve stopnje, nadaljuje zoper dediča po pokojnem dolžniku. Govorimo o procesnem nasledstvu, ki se mu dedič ne more upirati in zanj ni potrebno njegovo soglasje.