OZ člen 165, 174, 174/1, 174/2, 299, 299/1, 378, 378/1. ZZVZZ člen 86, 91. ZPP člen 8.
plačilo stroškov zdravljenja iz zdravstvenega zavarovanja – povrnitev škode zavoda za zdravstveno zavarovanje od zavarovalnice – zakonske zamudne obresti od premoženjske škode – čista denarna terjatev – renta – nezmožnost za delo – prikrajšanje - bodoča škoda
Vprašanje, ali bi tožnica lahko izkoristila pravico do povračila stroškov iz naslova zdravstvenega zavarovanja, se ob pravilu, ki ga vsebuje 86. člen ZZVZZ, izkaže za nepomembno.
Oseba pred zaključkom šolanja ne more uspešno uveljaviti rente za izpad v dohodku, ki ga bo pridobila na podlagi pridobljene izobrazbe. Ko in če se bo tožničina delovna nezmožnost odrazila na premoženjskem področju, bo šele mogoče govoriti o škodi, katere povračilo bo lahko zahtevala v obliki denarne rente.
opravičljiv razlog za preložitev naroka – pravočasna vloga - pravica do obravnavanja v postopku
Opravičljiv razlog za preložitev naroka je samo takšna bolezen, ki je nenadna in nepredvidljiva. V toženčevem primeru ta pogoj ni izpolnjen. Iz spisa je namreč razvidno, da ima toženec že dalj časa zdravstvene težave. Samo pravočasno opravičilo in zdravniško potrdilo nista zadoščala za preklic ali preložitev naroka.
Kdaj je vlogo dejansko prejela sodnica, ki je vodila obravnavo, je stvar notranje organizacije dela na sodišču in se toženca ne tiče. Ker je bila vloga oddana priporočeno po pošti dan pred narokom, je toženec lahko upravičeno pričakoval, da se bo sodišče z njeno vsebino pravočasno seznanilo in jo upoštevalo pri odločanju. Sklicevanje izpodbijane sodbe na četrti odstavek 286.a člena ZPP v zvezi s tem ni utemeljeno. Res mora stranka vloge, ki jih predloži brez poziva sodišča, poslati dovolj zgodaj, da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom, tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ni potrebna preložitev naroka, vendar bi moral biti toženec na posledice zamude izrecno in vnaprej opozorjen
Tožnici so bile poškodbe prizadejane z nožem v kletnih prostorih stanovanjskega bloka, tako da na pomoč soljudi v času storitve ni mogla računati. Zaradi silovitosti napada se je nedvomno znašla v smrtni nevarnosti in je prestala intenziven strah za svoje življenje (smrtni strah).
ureditev meje – ureditev meje po pravični oceni – pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev v pritožbi
Ker pritožnik na naroku ni uveljavljal, da sodišče ni zaslišalo enega od nasprotnih udeležencev, ki je bil na naroku navzoč, niti ni v pritožbi navedel razlogov za tako ravnanje, se pritožbeno sodišče ni spuščalo v presojo o obstoju s tem povezane bistvene kršitve določb postopka.
Pri določitvi meje po pravični oceni je sodišče upoštevalo vse relevantne okoliščine primerno lego in oblikovnost površine, dosedanji način rabe spornega nujnega prostora s strani udeležencev v sporu in podobno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi
Ker sodišče prve stopnje ni zavzelo stališča o tem, ali je tožena stranka tožnici pravočasno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je preuranjeno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti te odpovedi, reintegracijo in reparacijo.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - pravni interes
Sodišče prve stopnje je tožnikovo tožbo zoper odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi (ki je bila podana zaradi izvršitve pravnomočne sodbe, ki je bila kasneje spremenjena, tako da je bil zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi zavrnjen) utemeljeno zavrglo, saj je odpadla pravna korist tožnika za vodenje tega spora. Pravna korist je podana le, če se pravni položaj tožnika spremeni, če je zahtevku ugodeno. V konkretnem primeru se tožnikov pravni položaj ne bi z ničemer spremenil, saj je bilo v drugem sodnem postopku pravnomočno odločeno, da je tožniku pogodba o zaposlitvi že predhodno zakonito prenehala na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - napotitev na delo v tujino - odpoklic - pravnomočnost
Predhodna sklepa tožene stranke, s katerima je tožnika odpoklicala iz Beograda v Ljubljano, sta bila nezakonita, kar je bilo pravnomočno ugotovljeno v sodnem postopku. Glede na takšno odločitev je tožnik v spornem obdobju (po nezakonitem odpoklicu) delo še vedno opravljal v Beogradu in mu tožena stranka ni mogla utemeljeno očitati, da ne prihaja na delo v Ljubljano. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, temelječa na tem očitku, ni utemeljena.
ureditev stikov - otrokova korist - poletni stiki, ki odstopajo od običajnih stikov v sodni praksi
Ureditev stikov, po kateri je otrok med poletnimi počitnicami izmenično en teden pri enem in drug teden pri drugem staršu odstopa od običajnih stikov v sodni praksi. Takšna odločitev je zaradi stalnih selitev (najmanj 8 menjav) lahko z vidika otrokove koristi vprašljiva. Če se sodišče odloči za tak pristop, mora o koristnosti /škodljivosti tako določenih stikov o tem jasno vprašati izvedenko.
odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi - aneks k pogodbi o zaposlitvi - pooblastilo za sklenitev
Ker je tožena stranka uspela z zahtevkom po nasprotni tožbi, tako da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je podpisani aneks k pogodbi o zaposlitvi (ker ga je podpisala oseba, ki za to ni imela pooblastila) neobstoječ, je tožbeni zahtevek po tožbi, da se tožnici izplača odpravnina, kot je bila dogovorjena s tem aneksom, neutemeljen.
izvršba na podlagi verodostojne listine – sprememba tožbe v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi – poroštvena zaveza – porokov poziv upniku, da terja plačilo od dolžnika
Ni razloga, da bi tožeči stranki odrekli pravico do spremembe tožbe v postopku, v katerem sodišče odloča o veljavnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Takšno procesno dejanje tožeče stranke lahko pripelje do odločitve sodišča, s katero bo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sicer razveljavilo (če se izkaže, da sklep o izvršbi ni bil utemeljeno izdan), kljub temu pa bo zahtevku tožeče stranke v primeru njegove utemeljenosti po drugi podlagi ugodilo (zahtevek je glede na identičnost tožbenega predloga v obravnavanem primeru podan v predlogu za izvršbo).
nevestno delo v službi – pooblaščenec uradne osebe - zavod za prestajanje kazni zapora – načrt varovanja zavoda – varnost ljudi in njihovega premoženja
Javno dobrino v smislu določbe 325. člena KZ-1 predstavlja tudi varnost ljudi in njihovega premoženja.
Pojem varnosti ljudi in njihovega premoženja ni omejen na teritorij posamezne države.
Ob dejstvu, da tožeča stranka ni za verjetno izkazala nobene materialnopravne podlage za dajatveni zahtevek zoper prvo toženo stranko, ni pomembno, da se sodišče prve stopnje ni posebej opredeljevalo glede utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe v povezavi z ugotovitvenim delom tožbenega zahtevka (kjer tožeča stranka zahteva ugotovitev, da prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin parc. št. 750/1 in 106/1.S k.o. X nima pravnega učinka proti tožeči stranki), ki sam ne more biti predmet zavarovanja z začasno odredbo.
smrt dediča pred koncem zapuščinskega postopka – dedna transimisija – pravica do nujnega dednega deleža – jamčevanje za neporavnane obveznosti - vezanost na pravnomočen sklep
Prva in druga toženka bi lahko dedovali po J. G. ml. samo na podlagi t. i. dedne transmisije, saj drugega aktivnega premoženja (razen dedne pravice po svojem očetu – J. G. st.) slednji ni imel. J. G. ml. je namreč sodil v krog zakonitih dedičev po J. G. st., ker pa je sam umrl pred koncem zapuščinskega postopka po svojem očetu, je njegova dedna pravica (sestavni del te je tudi možnost uveljavljanja nujnega dednega deleža – 25. člen ZD) prešla na njegove dediče, toženke v tej pravdi.
ZPP člen 156, 163, 285, 286. ZNPosr člen 25. OZ člen 15, 33, 840.
prekluzija – separatni stroški – pravica do pritožbe – pogodba o posredovanju
Določbe 286. člena ZPP o prekluzijah se nanašajo na nova dejstva in dokaze ter izjave o navedbah nasprotne stranke, ne veljajo pa za druge institute.
Neuspešnih ugovorov pravdnih strank ni dopustno sankcionirati na način, da bi se nasprotni stranki priznali t.i. separatni stroški. Neutemeljeno upiranje tožbenemu zahtevku samo po sebi še ni zakrivljeno ravnanje.
Pritožbeno sodišče ne more prvič samo ugotavljati pravnorelevantnih dejstev, čeprav izhajajo iz predloženega mu gradiva, ker bi s tem pravdnima strankama odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pritožbe.
plača - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - stroški prehrane - regres za letni dopust - izbris iz sodnega registra - aktivni družbenik
Tožnica, ki za svoje delo ni prejela plačila, v sporu utemeljeno vtožuje plačilo plač, sorazmernega dela regresa za letni dopust in povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ter stroškov prehrane od tožene stranke (aktivne družbenice družbe, pri kateri je bila tožnica zaposlena, ki je bila družba z omejeno odgovornostjo izbrisana iz sodnega registra).
spor o pristojnosti – predlog za izdajo sklepa zoper delodajalca – izvršba na nepremičnino – izvršba na denarna sredstva – izključna krajevna pristojnost
Predlog proti dolžnikovemu dolžniku je vezan na vodenje postopka proti dolžniku, vendar pa ni mogoče prezreti zakonsko določene izključne krajevne pristojnosti sodišča, na območju katerega je nepremičnina, za odločitev o predlogu za izvršbo in za samo izvršbo.
priposestvovanje - služnostna pravica – priposestvovanje služnostne pravice
Priposestvovalec je v dobri veri, če ne ve in ne more vedeti, da ni pridobil služnostne pravice, oziroma če služnost izvršuje misleč, da jo je pridobil na veljaven način. To pomeni, da mora imeti priposestvovalec ustrezen naslov za izvrševanje služnosti, pa se kasneje pokaže, da je naslov pomanjkljiv ali
Sklep o oceni tožnikove delovne uspešnosti pri delu vodje montaže in demontaže žerjavov po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi je nezakonit, saj tožnik ni bil ocenjen na podlagi njegovega dela na delovnem mestu, ki je navedeno, ampak je bil (negativno) ocenjen zaradi neizpolnjevanja potnih nalogov za nazaj, kar mu je odredila tožena stranka.