stvarna služnost – priposestvovanje – priposestvovalna doba – vštevanje dobe prednikov – izvrševanje s strani najemnikov – lastninskopravni status nepremičnine – družbena lastnina – opredelitev služnostne trase v izreku – določenost trase
V izreku navedena trasa sporne služnostne poti je v zadostni meri določena s sklicevanjem na obstoječo pot, njeno lego in potek ter grafični prikaz območne geodetske uprave, ki je sestavni del sodbe.
V priposestvovalno dobo se všteva tudi čas, ko so služnost izvrševali najemniki.
Priposestvovanje je bilo mogoče le na tistih nepremičninah v družbeni lastnini, ki so bile v uporabi fizičnih oseb ali civilnih pravnih oseb. Za take nepremičnine je šlo pri stavbnih zemljiščih v mestih, ki so spadala v družbeno lastnino, lastnik ali uporabnik stavbe pa je imel trajno pravico uporabe na funkcionalnem zemljišču, ki je pripadalo stavbi.
delitev solastnine – izplačilo denarne protivrednosti solastnega deleža kot enakovredna možnost prodaji solastne stvari
Člen 70. SPZ določa fizično delitev kot pravilo, le če ta ni možna, pride v poštev civilna delitev, v klasičnem smislu pomeni to sodno prodajo solastne stvari in razdelitev izkupička med solastnike. Takšna delitev v principu zagotavlja enakost solastnikov pri delitvi solastne stvari v vrednostnem oziru enako kot če bi prišlo do fizične delitve. Vendar pa je iz določb člena 70 SPZ mogoče razbrati tudi namen, da pa se po drugi strani ob obstoju upravičenega interesa zagotovi posameznemu solastniku možnost, da pridobi solastno stvar sam v naravi, druge solastnike pa izplača v denarju, v skladu s prodajno ceno, ki jo določi sodišče. V tej smeri zakon upošteva sebno afiniteto solastnikov do prav konkretne stvari, predmeta delitve, ne zgolj ob upoštevanju vrednostno izenačenega denarnega izplačila. Peti odstavek člena 70 SPZ tako dopušča, da sodišče odloči, da se posameznega solastnika izplača v denarju v kritje njegovega solastninskega deleža namesto prodaje solastne stvari. Iz drugega odstavka člena 70 je mogoče razbrati, da se ta možnost veže na obstoj upravičenega interesa posameznega solastnika, da obdrži v naravi stvar oziroma del stvari. Tako pa zakon torej predvideva izplačilo solastninskega deleža posameznega solastnika kot enakovredno možnost prodaji solastne stvari (v obeh primerih gre za pridobitev izplačila denarne protivrednosti solastnega deleža posameznega solastnika). Posamezni solastnik, ki naj bi prejel odmero na takšen način, torej v obliki izplačila, ki bi ga izvršil drugi solastnik, ki bi stvar prejel v naravi, se lahko v bistvu temu protivi le, v kolikor sam želi pridobiti stvar v naravi, sicer pa je mogoče sklepati iz navedenih določb SPZ, da se njegovo upiranje lahko nanaša kvečjemu le na določeno višino denarnega izplačila.
Varstvo položaja solastnika ne more iti tako daleč, da bi mogel vztrajati kvečjemu na klasični civilni delitvi s prodajo solastne nepremičnine. Izplačilo solastninskega deleža s strani drugega solastnika je v smislu petega odstavka člena 70 SPZ enakovredni način delitve kot vsi ostali.
opravičljiv razlog za preložitev naroka – pravočasna vloga - pravica do obravnavanja v postopku
Opravičljiv razlog za preložitev naroka je samo takšna bolezen, ki je nenadna in nepredvidljiva. V toženčevem primeru ta pogoj ni izpolnjen. Iz spisa je namreč razvidno, da ima toženec že dalj časa zdravstvene težave. Samo pravočasno opravičilo in zdravniško potrdilo nista zadoščala za preklic ali preložitev naroka.
Kdaj je vlogo dejansko prejela sodnica, ki je vodila obravnavo, je stvar notranje organizacije dela na sodišču in se toženca ne tiče. Ker je bila vloga oddana priporočeno po pošti dan pred narokom, je toženec lahko upravičeno pričakoval, da se bo sodišče z njeno vsebino pravočasno seznanilo in jo upoštevalo pri odločanju. Sklicevanje izpodbijane sodbe na četrti odstavek 286.a člena ZPP v zvezi s tem ni utemeljeno. Res mora stranka vloge, ki jih predloži brez poziva sodišča, poslati dovolj zgodaj, da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom, tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ni potrebna preložitev naroka, vendar bi moral biti toženec na posledice zamude izrecno in vnaprej opozorjen
ureditev stikov - otrokova korist - poletni stiki, ki odstopajo od običajnih stikov v sodni praksi
Ureditev stikov, po kateri je otrok med poletnimi počitnicami izmenično en teden pri enem in drug teden pri drugem staršu odstopa od običajnih stikov v sodni praksi. Takšna odločitev je zaradi stalnih selitev (najmanj 8 menjav) lahko z vidika otrokove koristi vprašljiva. Če se sodišče odloči za tak pristop, mora o koristnosti /škodljivosti tako določenih stikov o tem jasno vprašati izvedenko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0064199
ZPP člen 1, 318. ZDSS člen 5, 5/1. ZSS člen 1.
krajevna pristojnost – delegacija pristojnosti – stvarna pristojnost – individualen delovni spor – pogodba o sofinanciranju podiplomskega študija – zamudna sodba – sklicevanje pritožbe na prejšnje vloge
Pritožba je redno pravno sredstvo, ki ima glede na ostale vloge v postopku samostojno naravo. Pritožnik se v pritožbi zato ne more uspešno sklicevati na svoje navedbe, ki jih je podal v drugih vlogah, če teh navedb v pritožbi ni ponovno ustrezno konkretiziral.
Tožnici so bile poškodbe prizadejane z nožem v kletnih prostorih stanovanjskega bloka, tako da na pomoč soljudi v času storitve ni mogla računati. Zaradi silovitosti napada se je nedvomno znašla v smrtni nevarnosti in je prestala intenziven strah za svoje življenje (smrtni strah).
konkurenčna klavzula - nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule
Tožeča stranka je že v času, ko je bila zaposlena pri toženi stranki, opravljala konkurenčno dejavnost in je tudi po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki z enakim delom nadaljevala pri novem delodajalcu (pri konkurenčni družbi, katere soustanovitelj je bila). Ker ni spoštovala zaveze iz konkurenčne klavzule, ni upravičena do odškodnine zaradi zmanjšanja možnosti pridobivanja prihodka, kot je bila dogovorjena v individualni pogodbi o zaposlitvi (za spoštovanje konkurenčne klavzule).
Viličar je po stališčih sodne prakse nevarna stvar.
V sodni praksi je bilo zavzeto stališče, da dvigovanje, prenašanje oziroma pretovarjanje velikih in težkih granitnih plošč z viličarja predstavlja nevarno dejavnost.
odpravljiva nesklepčnost tožbe – materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje bi moralo tožnici najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo omogočiti, da svoje navedbe glede višine zahtevka popravi oziroma dopolni tako, da bodo ustrezale predmetu spora.
Temeljno merilo pri odločitvi sodišča o tem, kdo v končni posledici nosi stroške postopka, je kriterij uspeha strank v pravdi glede na izid odločitve o glavnem zahtevku.
Navedbe tožene stranke, da je na podlagi ugotovitvenega sklepa zapuščinskega sodišča upravičeno verjela v utemeljenost obsega zapuščine, torej da so vsa sredstva del njegovega posebnega premoženja, ne dajejo podlage za drugačno odločitev o pravdnih stroških.
Sklep o oceni tožnikove delovne uspešnosti pri delu vodje montaže in demontaže žerjavov po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi je nezakonit, saj tožnik ni bil ocenjen na podlagi njegovega dela na delovnem mestu, ki je navedeno, ampak je bil (negativno) ocenjen zaradi neizpolnjevanja potnih nalogov za nazaj, kar mu je odredila tožena stranka.
nevestno delo v službi – pooblaščenec uradne osebe - zavod za prestajanje kazni zapora – načrt varovanja zavoda – varnost ljudi in njihovega premoženja
Javno dobrino v smislu določbe 325. člena KZ-1 predstavlja tudi varnost ljudi in njihovega premoženja.
Pojem varnosti ljudi in njihovega premoženja ni omejen na teritorij posamezne države.
Ob dejstvu, da tožeča stranka ni za verjetno izkazala nobene materialnopravne podlage za dajatveni zahtevek zoper prvo toženo stranko, ni pomembno, da se sodišče prve stopnje ni posebej opredeljevalo glede utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe v povezavi z ugotovitvenim delom tožbenega zahtevka (kjer tožeča stranka zahteva ugotovitev, da prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin parc. št. 750/1 in 106/1.S k.o. X nima pravnega učinka proti tožeči stranki), ki sam ne more biti predmet zavarovanja z začasno odredbo.
priposestvovanje - služnostna pravica – priposestvovanje služnostne pravice
Priposestvovalec je v dobri veri, če ne ve in ne more vedeti, da ni pridobil služnostne pravice, oziroma če služnost izvršuje misleč, da jo je pridobil na veljaven način. To pomeni, da mora imeti priposestvovalec ustrezen naslov za izvrševanje služnosti, pa se kasneje pokaže, da je naslov pomanjkljiv ali
prometna nezgoda - nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – telesne bolečine – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo kot posledico poškodb v prometni nesreči (tožnik je utrpel pretres možganov, zlom prsnice in nateg vratnih mišic, tožnica pa nateg vratnih mišic, udarnino prsnice in leve rame).
Pri skrčenju tožbenega zahtevka postane stroškovni zahtevek glavni zahtevek, če se tožbeni zahtevek skrči na ta postranski zahtevek. V takšnem primeru bi sodišče o stroških odločalo kot o glavnem zahtevku. Moralo bi ugotoviti ali je zahtevek ob vložitvi tožbe bil utemeljen in ali je neutemeljenost (oziroma nemožnost izpolnitve) naknadno povzročila tožena stranka s svojim ravnanjem. V odvisnosti od teh ugotovitev, bi nato o stroških odločilo skladno s 154. členom (po načelu uspeha) ali 156. členom ZPP (po načelu krivde).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - napotitev na delo v tujino - odpoklic - pravnomočnost
Predhodna sklepa tožene stranke, s katerima je tožnika odpoklicala iz Beograda v Ljubljano, sta bila nezakonita, kar je bilo pravnomočno ugotovljeno v sodnem postopku. Glede na takšno odločitev je tožnik v spornem obdobju (po nezakonitem odpoklicu) delo še vedno opravljal v Beogradu in mu tožena stranka ni mogla utemeljeno očitati, da ne prihaja na delo v Ljubljano. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, temelječa na tem očitku, ni utemeljena.
spor o pristojnosti – predlog za izdajo sklepa zoper delodajalca – izvršba na nepremičnino – izvršba na denarna sredstva – izključna krajevna pristojnost
Predlog proti dolžnikovemu dolžniku je vezan na vodenje postopka proti dolžniku, vendar pa ni mogoče prezreti zakonsko določene izključne krajevne pristojnosti sodišča, na območju katerega je nepremičnina, za odločitev o predlogu za izvršbo in za samo izvršbo.