ZZZPB člen 17, 17/2, 70, 70/1, 70/1-9. Pravilnik o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti člen 5, 6, 7.
brezposelna oseba - izbris iz evidence brezposelnih oseb - izostanek s svetovalnega razgovora
Ker tožnik tožene stranke ni obvestil o zdravstvenih težavah, ki naj bi bile vzrok za izostanek s svetovalnega razgovora, je bil podan zakonit razlog za izbris iz evidence brezposelnih oseb.
invalidnost - invalid I. kategorije - pravice na podlagi invalidnosti - invalidska pokojnina - dokazovanje - sodni izvedenec - mnenje invalidske komisije
Ker pri tožniku niti ortopedske niti psihične težave niso izražene v takšni meri, da bi prišlo do popolne izgube delazmožnosti za organizirano pridobitno delo, njegova zahteva za uvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine ni utemeljena.
zamudna sodba - vrnitev štipendije - poravnava - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zamudna sodba, s katero je bilo tožencu naloženo, da plača obveznosti iz sklenjene poravnave s tožečo stranko, se ne more izpodbijati iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pritožbeno sodišče navedb v pritožbi, da je toženec izpolnil svoje obveznosti iz poravnave, ne more upoštevati.
plača - prikrajšanje pri plači - dokazovanje - sodni izvedenec
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi izvedlo dokaz z določitvijo drugega sodnega izvedenca, saj v izvedenskem mnenju, ki ga je pridobilo, ni bilo pomanjkljivosti. Tožena stranka je sicer grajala izvedensko mnenje, vendar ni predlagala zaslišanja izvedenca (ki je bil prisoten na naroku za glavno obravnavo). S tem ni izkoristila možnosti, da bi od izvedenca terjala odgovore na svoja vprašanja, in njegovim ugotovitvam, ki jih je upoštevalo sodišče prve stopnje, v pritožbi ne more ugovarjati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0064199
ZPP člen 1, 318. ZDSS člen 5, 5/1. ZSS člen 1.
krajevna pristojnost – delegacija pristojnosti – stvarna pristojnost – individualen delovni spor – pogodba o sofinanciranju podiplomskega študija – zamudna sodba – sklicevanje pritožbe na prejšnje vloge
Pritožba je redno pravno sredstvo, ki ima glede na ostale vloge v postopku samostojno naravo. Pritožnik se v pritožbi zato ne more uspešno sklicevati na svoje navedbe, ki jih je podal v drugih vlogah, če teh navedb v pritožbi ni ponovno ustrezno konkretiziral.
konkurenčna klavzula - nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule
Tožeča stranka je že v času, ko je bila zaposlena pri toženi stranki, opravljala konkurenčno dejavnost in je tudi po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki z enakim delom nadaljevala pri novem delodajalcu (pri konkurenčni družbi, katere soustanovitelj je bila). Ker ni spoštovala zaveze iz konkurenčne klavzule, ni upravičena do odškodnine zaradi zmanjšanja možnosti pridobivanja prihodka, kot je bila dogovorjena v individualni pogodbi o zaposlitvi (za spoštovanje konkurenčne klavzule).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi
Ker sodišče prve stopnje ni zavzelo stališča o tem, ali je tožena stranka tožnici pravočasno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je preuranjeno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti te odpovedi, reintegracijo in reparacijo.
ureditev meje – ureditev meje po pravični oceni – pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev v pritožbi
Ker pritožnik na naroku ni uveljavljal, da sodišče ni zaslišalo enega od nasprotnih udeležencev, ki je bil na naroku navzoč, niti ni v pritožbi navedel razlogov za tako ravnanje, se pritožbeno sodišče ni spuščalo v presojo o obstoju s tem povezane bistvene kršitve določb postopka.
Pri določitvi meje po pravični oceni je sodišče upoštevalo vse relevantne okoliščine primerno lego in oblikovnost površine, dosedanji način rabe spornega nujnega prostora s strani udeležencev v sporu in podobno.
ZPP člen 156, 163, 285, 286. ZNPosr člen 25. OZ člen 15, 33, 840.
prekluzija – separatni stroški – pravica do pritožbe – pogodba o posredovanju
Določbe 286. člena ZPP o prekluzijah se nanašajo na nova dejstva in dokaze ter izjave o navedbah nasprotne stranke, ne veljajo pa za druge institute.
Neuspešnih ugovorov pravdnih strank ni dopustno sankcionirati na način, da bi se nasprotni stranki priznali t.i. separatni stroški. Neutemeljeno upiranje tožbenemu zahtevku samo po sebi še ni zakrivljeno ravnanje.
Pritožbeno sodišče ne more prvič samo ugotavljati pravnorelevantnih dejstev, čeprav izhajajo iz predloženega mu gradiva, ker bi s tem pravdnima strankama odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pritožbe.
stavbna pravica – načelo dispozitivnosti – tehnika vpisa
Določba 185. člena ZZK-1 (sedaj pa 20a. člena ZZK-1C) je določala le tehniko vpisa stavbne pravice v zemljiško knjigo. Uporaba te določbe se nanaša izključno na tehniko vpisa, ni pa na njeni podlagi dopustno v nasprotju z načelom dispozitivnosti posegati v zemljiškoknjižni predlog.
opravičljiv razlog za preložitev naroka – pravočasna vloga - pravica do obravnavanja v postopku
Opravičljiv razlog za preložitev naroka je samo takšna bolezen, ki je nenadna in nepredvidljiva. V toženčevem primeru ta pogoj ni izpolnjen. Iz spisa je namreč razvidno, da ima toženec že dalj časa zdravstvene težave. Samo pravočasno opravičilo in zdravniško potrdilo nista zadoščala za preklic ali preložitev naroka.
Kdaj je vlogo dejansko prejela sodnica, ki je vodila obravnavo, je stvar notranje organizacije dela na sodišču in se toženca ne tiče. Ker je bila vloga oddana priporočeno po pošti dan pred narokom, je toženec lahko upravičeno pričakoval, da se bo sodišče z njeno vsebino pravočasno seznanilo in jo upoštevalo pri odločanju. Sklicevanje izpodbijane sodbe na četrti odstavek 286.a člena ZPP v zvezi s tem ni utemeljeno. Res mora stranka vloge, ki jih predloži brez poziva sodišča, poslati dovolj zgodaj, da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom, tako da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ni potrebna preložitev naroka, vendar bi moral biti toženec na posledice zamude izrecno in vnaprej opozorjen
Viličar je po stališčih sodne prakse nevarna stvar.
V sodni praksi je bilo zavzeto stališče, da dvigovanje, prenašanje oziroma pretovarjanje velikih in težkih granitnih plošč z viličarja predstavlja nevarno dejavnost.
odpravljiva nesklepčnost tožbe – materialno procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje bi moralo tožnici najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo omogočiti, da svoje navedbe glede višine zahtevka popravi oziroma dopolni tako, da bodo ustrezale predmetu spora.
Pri skrčenju tožbenega zahtevka postane stroškovni zahtevek glavni zahtevek, če se tožbeni zahtevek skrči na ta postranski zahtevek. V takšnem primeru bi sodišče o stroških odločalo kot o glavnem zahtevku. Moralo bi ugotoviti ali je zahtevek ob vložitvi tožbe bil utemeljen in ali je neutemeljenost (oziroma nemožnost izpolnitve) naknadno povzročila tožena stranka s svojim ravnanjem. V odvisnosti od teh ugotovitev, bi nato o stroških odločilo skladno s 154. členom (po načelu uspeha) ali 156. členom ZPP (po načelu krivde).
Tako za nastanek, kot tudi za prenehanje stvarne služnosti je odločilen obstoj koristi za gospodujoče zemljišče in nikakor ne javnopravni položaj tega zemljišča. Če koristi ni več, lahko stvarna služnost preneha. Na prenehanje koristi bistveno vplivajo spremenjene okoliščine.
Uporabno dovoljenje za gospodarsko poslopje in sprememba namembnosti zemljišča temeljita na upravnih aktih. Ti sami po sebi nimajo nobenega vpliva niti na nastanek, niti na prenehanje služnosti. Odločilno so povsem zasebnopravni vidiki.
ureditev stikov - otrokova korist - poletni stiki, ki odstopajo od običajnih stikov v sodni praksi
Ureditev stikov, po kateri je otrok med poletnimi počitnicami izmenično en teden pri enem in drug teden pri drugem staršu odstopa od običajnih stikov v sodni praksi. Takšna odločitev je zaradi stalnih selitev (najmanj 8 menjav) lahko z vidika otrokove koristi vprašljiva. Če se sodišče odloči za tak pristop, mora o koristnosti /škodljivosti tako določenih stikov o tem jasno vprašati izvedenko.
OZ člen 165, 174, 174/1, 174/2, 299, 299/1, 378, 378/1. ZZVZZ člen 86, 91. ZPP člen 8.
plačilo stroškov zdravljenja iz zdravstvenega zavarovanja – povrnitev škode zavoda za zdravstveno zavarovanje od zavarovalnice – zakonske zamudne obresti od premoženjske škode – čista denarna terjatev – renta – nezmožnost za delo – prikrajšanje - bodoča škoda
Vprašanje, ali bi tožnica lahko izkoristila pravico do povračila stroškov iz naslova zdravstvenega zavarovanja, se ob pravilu, ki ga vsebuje 86. člen ZZVZZ, izkaže za nepomembno.
Oseba pred zaključkom šolanja ne more uspešno uveljaviti rente za izpad v dohodku, ki ga bo pridobila na podlagi pridobljene izobrazbe. Ko in če se bo tožničina delovna nezmožnost odrazila na premoženjskem področju, bo šele mogoče govoriti o škodi, katere povračilo bo lahko zahtevala v obliki denarne rente.
nevestno delo v službi – pooblaščenec uradne osebe - zavod za prestajanje kazni zapora – načrt varovanja zavoda – varnost ljudi in njihovega premoženja
Javno dobrino v smislu določbe 325. člena KZ-1 predstavlja tudi varnost ljudi in njihovega premoženja.
Pojem varnosti ljudi in njihovega premoženja ni omejen na teritorij posamezne države.
Ob dejstvu, da tožeča stranka ni za verjetno izkazala nobene materialnopravne podlage za dajatveni zahtevek zoper prvo toženo stranko, ni pomembno, da se sodišče prve stopnje ni posebej opredeljevalo glede utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe v povezavi z ugotovitvenim delom tožbenega zahtevka (kjer tožeča stranka zahteva ugotovitev, da prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin parc. št. 750/1 in 106/1.S k.o. X nima pravnega učinka proti tožeči stranki), ki sam ne more biti predmet zavarovanja z začasno odredbo.