plačilo honorarja za avtorsko delo – pogodba o naročilu avtorskega dela – obseg naročila – višina honorarja
Ob odsotnosti dogovora o višini avtorskega honorarja lahko avtor zahteva plačilo honorarja v višini, ki se določi po kriterijih iz prvega odstavka 81. člena ZASP. Le-ta določa, da če avtorski honorar ali nadomestilo ni bilo določeno, se določi po običajnih plačilih za določeno vrsto del, po obsegu in trajanju uporabe ter glede na druge okoliščine primera.
domneva o umiku tožbe – izostanek s poznejšega naroka – vročanje subjektu vpisa – fikcija vročitve – sprememba naslova v sodnem registru
Določba četrtega odstavka 282. člena ZPP ureja neizpodbojno domnevo, da je tožeča stranka umaknila tožbo, če ne pride na kakšen poznejši narok za glavno obravnavo in niso izpolnjeni pogoji za odločitev glede na stanje spisa. Takšna sankcija pa je lahko izrečena le ob predpostavki, da je bila tožeča stranka pravilno vabljena na poznejši narok in je bila tudi opozorjena na posledice izostanka z naroka.
ZPP temelji na izhodišču, da je dolžna skrbnost tistega, ki se vpisuje v sodni register, da poskrbi, da bo na naslovu, ki je v registru naveden kot sedež, omogočeno sprejemanje sodnih pošiljk, oziroma, da poskrbi za ustrezne vpise v sodnem registru v primeru spremembe naslova.
vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža – ugotovitvena tožba - zaščitena kmetija – določitev vrednosti nujnih deležev
Tožba za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža ni ugotovitvene, ampak je oblikovalne in dajatvene narave. Zato je nedopustna ugotovitvena tožba, če z njo tožeča stranka zahteva od sodišča ugotovitev spornih dejstev in tožba za vrnitev darila v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega deleža, če ne vsebuje oblikovalnega zahtevka ali če se z dajatvenim zahtevkom zahteva vrnitev darila v zapuščino potem, ko je zapuščinski postopek že pravnomočno končan.
pogodba o delu – pojasnilna dolžnost – odstop od pogodbe – neuporabno delo
Podjemnik, ki ni izpolnil svoje pojasnilne dolžnosti, odgovarja za napako opravljenega poslala, kljub temu, da je vzrok zanjo pomanjkljivo naročnikovo naročilo.
stroški postopka – sedež odvetnika – stroški prevoza odvetnika – plačilo računa za mobilni telefon – prekinitev naročniškega razmerja s strani mobilnega operaterja
Kot potrebni stroški se ne upoštevajo prevozi pooblaščenca, ki ima sedež v drugem kraju kot sodišče. Stranke imajo sicer pravico do odvetnika po svoji izbiri, vendar to še ne pomeni, da mora nasprotna stranka v postopku nositi breme stroškov, ki nastanejo, če si stranka za zastopanje izbere odvetnika v kraju zunaj območja sodišča, pri katerem teče postopek.
javna dražba - prodajni narok – neplačilo kupnine – veljavnost sklepa o domiku – razveljavitev prodaje – ustavitev izvršbe
Domika in prodaje ni mogoče enačiti, saj pomenita dve zaporedni procesni dejanji znotraj prodajnega naroka. Veljavnost domika ni odvisna od plačila kupnine, zato sodišče v primeru razveljavitve prodaje ne sme razveljaviti pravnomočnega sklepa o domiku.
V primeru razveljavitve prodaje zaradi neplačila kupnine sodišče določi novo prodajo z vrstnim redom predhodne prodaje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070098
ZPP člen 205. OZ člen 635, 635/2, 640.
izguba pravdne sposobnosti tekom pravdnega postopka – podjemna pogodba - stvarne napake na opravljenih delih – konkretizirano grajanje – ugovor znižanja plačila
Tožena stranka je tekom postopka sicer na splošno ugovarjala kvaliteti vseh del, ki naj bi jih tožeča stranka opravila, vendar njeno pavšalno sklicevanje na dejstvo, da ji je slikopleskarska dela zavrnil investitor, ne predstavljajo standarda konkretiziranega grajanja.
Ker je družba G. d.d. izgubila pravdno sposobnost šele tekom postopka, je bil pravdni postopek po zakonu prekinjen. Nadaljeval se je z izrecnim prevzemom pravde s strani pravnega naslednika G. S. d.d.. Ker je šlo pri tožbi za pomanjkljivost, ki jo je bilo moč odpraviti (izbrisana družba je imela pravno naslednico), je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbo zavreči, neutemeljen.
Šele pravilna vročitev bi lahko imela za posledico pravnomočnost odločbe, slednje pa je logični predpogoj, da je mogoče zahtevati obnovo postopka. Tudi če bi bilo takšno pravno stališče prvostopenjskega sodišča napačno, to pritožnikoma ne more iti v škodo, saj je bila njuna vloga obravnavana kot predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti, torej za dosego cilja, ki sta ga v svoji vlogi zasledovala: preprečiti, da bi bila sodna odločba, ki je bila izdana proti njima, pravnomočna.
stroški postopka – brezplačna pravna pomoč – mirovanje postopka – umik tožbe – prehod terjatve na Republiko Slovenijo
Po določbi 46. člena ZBPP terjatev stranke – upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. To pomeni, da je tožnica, ne glede na to, da je bil toženec v postopku brezplačne pravne pomoči zastopan po odvetniku, ki je plačan iz sredstev proračuna (toženec ni imel stroškov za zastopanje in za plačilo sodnih taks), tožencu dolžna povrniti stroške.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0067880
ZPP člen 213. ZD člen 122. ZOR člen 359. OZ člen 190, 275.
pravica do izjave – dodelitev roka za odgovor na vlogo s ponovljenimi stališči – pravno relevantna dejstva – pogodba o dosmrtnem preživljanju – preužitkarska pogodba – pogodba o preužitku – prevzemnikova smrt – prevzemnikovi dediči – subrogacija
O kršitvi načela kontradiktornosti lahko govorimo le tedaj, kadar ravnanje sodišča povzroči, da stranki ni zagotovljena možnost sodelovanja v postopku. Ker je tožena stranka v omenjeni pripravljalni vlogi le ponovila že prej izražena stališča (ki za obravnavani postopek večinoma niti niso bila pomembna), po razumni oceni ni bilo nobenega upravičenega razloga za dodelitev roka za odgovor.
V sporih, povezanih z izvrševanjem preužitkarske pogodbe, se analogno uporabljajo nekatere določbe, ki urejajo pogodbo o dosmrtnem preživljanju. To pa ne velja za določbo 122. člena ZD. Uporabiti je tako potrebno splošno pravilo o prenosu pogodbenih obveznosti v primeru dolžnikove smrti, po katerem s smrtjo dolžnika (ali upnika) preneha obveznost samo, če je nastala glede na osebne lastnosti katere izmed pogodbenih strank ali glede na osebne sposobnosti dolžnika.
ZFPPIPP člen 19, 132, 132/4, 132/4-3, 224, 224/1, 389, 389/1, 383, 383/1. ZFPPIPP-C člen 90, 90/6. ZIZ člen 107, 107/3, 110, 128, 129.
izvršba na plačo – osebni stečaj – ločitvena pravica – rubež plače
Ob odsotnosti izrecnih zakonskih določb, ki bi urejale vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe v primeru osebnega stečaja, pri čemer je kot sredstvo izvršbe bil predlagan rubež dolžnikove plače, ki že po naravi stvari ne more biti eno izmed izvršilnih sredstev v primeru stečaja pravne osebe, in upoštevaje specifično naravo postopka osebnega stečaja, za katerega ZFPPIPP določa smiselno uporabo določb o stečaju pravne osebe, je glede na naravo razmerja med delavcem in delodajalcem v zvezi s terjatvijo iz naslova plačila za delo pravilna smiselna uporaba določb o izvršbi na sredstva pri organizacijah za plačilni promet po 3. točki četrtega odstavka 132. člena ZFPPIPP.
Za nastanek zastavne (ločitvene) pravice ne zadošča zgolj vročitev sklepa o izvršbi dolžničinemu delodajalcu, ampak je pomembno ugotoviti, ali je prišlo do blokade sredstev po sklepu o izvršbi, ki je bil izdan v predmetnem izvršilnem postopku, in s tem do nastanka zastavne pravice na terjatvi, s tem pa do pridobitve ločitvene pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069519
ZPP člen 262, 262/1, 262/2, 282, 282/4, 282/5, 287, 287/2. OZ člen 459.
sodba na podlagi stanja spisa – upravičeni razlogi za odsotnost iz naroka – dolžna skrbnost odvetnika – pogodba o finančnem lizingu – odgovornost lizingodajalca za stvarne napake
Za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa je bil izpolnjen tudi vsebinski pogoj – torej, da je sodišče že opravilo narok, na katerem so se izvajali dokazi in je bilo dejansko stanje dovolj pojasnjeno. Sodišče prve stopnje je namreč na naroku za glavno obravnavo dne 14.6.2011 sprejelo dokazni sklep, da se zasliši tožeča stranka, zaradi česar je tudi preložilo narok na dan 30.8.2011, obenem pa je izvedlo tudi dokaze. Ker pa tožeča stranka na preloženi narok ni prišla, čeprav je bila nanj pravilno vabljena, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je dejansko stanje (glede na dokaze, ki so bili izvedeni), dovolj pojasnjeno in je, upoštevajoč predlog tožene stranke, izdalo sodbo na podlagi stanja spisa.
Sodišče prve stopnje je sprejelo dokazni sklep za zaslišanje tožeče stranke, ker pa se slednja naroka za glavno obravnavo ni udeležila, čeprav je bila nanj pravilno vabljena, je povsem jasno, da sodišče prav iz tega razloga omenjena dokaza ni moglo izvesti.
Odvetnik mora v prošnji za preložitev naroka izkazati, da je v okviru dolžne skrbnosti storil vse, da bi zagotovil svojo navzočnost oziroma da postopek ne bi bil oviran.
Smisel pogodbe o finančnem lizingu je v tem, da se lizingodajalec sam dogovori z dobaviteljem o nabavni ceni in pogojih dobave predmeta lizinga, po tem ko si predmet lizinga prav tako izbere sam. Čeprav je tožena stranka pravna lastnica predmeta lizinga, pa bi bilo v nasprotju s smislom predmetne pogodbe, da bi slednja odgovarjala za stvarne napake predmeta pogodbe na podlagi določil zakupne (najemne) pogodbe in posla, ki sta ga sklenila tožeča stranka in dobavitelj.
sodni depozit – predpostavke za dopustnost sodnega depozita –najemnina za stanovanje
Sodišče izroči položeno stvar upniku pod pogoji, ki jih je postavil dolžnik oziroma druga oseba, ki ima pravni interes za izpolnitev obveznosti. Dolžnik ima torej pravico določiti pogoje, pod katerimi lahko sodišče izroči položeno stvar, pri čemer nevarnost napačnega načina izpolnitve obveznosti bremeni dolžnika.
izobraževanje - pogodba o štipendiranju - vrnitev štipendije - dokončanje študija - poziv na delo
Ker tožeča stranka toženca po tem, ko jo je obvestil, da je zaključil študij, v enomesečnem roku, ki je bil dogovorjen v pogodbi o štipendiranju, ni pozvala, naj začne z delom (le ustno ga je obvestila, da ga naj bi v prihodnje povabila na sestanek v zvezi z zaposlitvijo), je tožnik prost pogodbenih obveznosti, tožena stranka pa ne more uspešno terjati vračila štipendij.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0068394
ZZZDR člen 52, 53. ZOR člen 51, 52, 53.
razpolaganje s stvarjo, ki je skupno premoženje brez soglasja zakonca – ničnost – izpodbojnost – skupno premoženje – nedopustna podlaga – nedopusten nagib – simuliran pravni posel
Kadar glede stvari iz skupnega premoženja sklepa pravni posel le en zakonec, se zahteva soglasje drugega zakonca. Če ta predpostavka ni izpolnjena, je pravni posel, s katerim eden od zakoncev razpolaga s stvarjo, ki sodi v skupno premoženje zakoncev, izpodbojen.
izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – oporočni dedič, ki ni zapustnikov potomec – zapuščinski postopek – pravdni postopek
Premoženjskopravni zahtevki drugih oseb, ki niso zajete v določbi 32. členu ZD, se lahko uveljavljajo v pravdi in ne v zapuščinskem postopku.
Tožnik se na medicinsko dokumentacijo v ZD Sežana pravočasno (do konca naroka) ni niti skliceval, čeprav je vedel, da so ga prav tam oskrbeli takoj po poškodbi pred prevozom v Splošno Bolnico Izola. Tako zamude pri podajanju dokaznih predlogov ni mogoče opravičiti.
vlaganje v nepremičnini – gradnja ceste – javno dobro – korist
Zgolj z izgradnjo občinske ceste, ki predstavlja javno dobro, korist občine še ni podana. Javno cesto namreč lahko uporablja vsak na način in pod pogoji, ki jih določa zakon. O osebni in neposredni koristi občine (kot predpostavki neupravičene obogatitve) zato ni mogoče govoriti.
določitev preživnine – potrebe otroka kot dejansko in pravno vprašanje
Potrebe otroka so najprej dejstvo nedenarne narave. Ko sodišče nato ocenjuje, kolikšen delež teh potreb sta starša dolžna zagotoviti, pa pojem otrokovih potreb postane pravno-vrednotni pojem. Odgovor na slednje vprašanje je namreč odvisen od tega, kolikšne so preživninske zmožnosti obeh staršev. O tem sodišče materialnopravno presodi glede na vrednotni trikotnik otrokove potrebe – preživninske zmožnosti očeta – preživninske zmožnosti matere, ki ga izraža pravilo 129. člena ZZZDR. Določitev preživninske obveznosti tistega izmed staršev, pri katerem otrok ne živi, je nato sklepni del materialnopravne operacije. Strnjeno je v vprašanju, kolikšen delež pravno upoštevnih otrokovih potreb je dolžan nositi preživninski zavezanec in nazadnje, kolikšna je v denarju izražena preživninska obveznost, ki jo sodišče naloži tistemu izmed staršev, pri katerem otrok ne živi. Pri razporeditvi bremen pa se upošteva tudi breme varstva in vzgoje, ki ju nosi tisti izmed staršev, kateremu je otrok dodeljen.
Oškodovančevo osebno stanje ni pravno relevanten vzrok, ki bi lahko vodil v deljeno vzročnost. Če je zaradi osebnega stanja oškodovanca obseg škode večji, to ne vpliva na vprašanje vzročne zveze med ravnanjem in škodnim dogodkom.