OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079447
OZ člen 179, 299, 378, 378/1. ZPP člen 154 154/2, 155, 155/1, 191, 286.
povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – premoženjska škoda – prevozni stroški – zakonske zamudne obresti – zamuda – pravdni stroški – načelo uspeha – nateg vratne hrbtenice in udarnina roke
Tožnik je upravičen do zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine za premoženjsko škodo (škoda na avtomobilu) od dneva vložitve odškodninskega zahtevka na toženo stranko in ne že od dneva nastanka škode.
odgovornost družbenikov - izbris iz sodnega registra brez likvidacije
Drugotožena stranka ob izbrisu družbe iz sodnega registra ni bila več njen družbenik, ker je s pravnim poslom odsvojila in prenesla celotni poslovni delež v družbi na novega pridobitelja. Zato je odločilno, kdaj je prenehal položaj drugotožene stranke kot družbenika izbrisane pravne osebe (oziroma njene pravne predhodnice) ter katere določbe ZFPPIPP je potrebno uporabiti (ali ZFPPIPP ali ZFPPIPP-A).
Sodišče je dolžno izvesti le tiste predlagane dokaze, ki se nanašajo na pravno relevantna dejstva in, kjer je obramba obstoj in pravno relevantnost predlaganega dokaza utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti, lahko pa sodišče zavrne izvedbo dokaza v primerih, če je očitno, da ne more biti uspešen (gre npr. za dokaz, ki je povsem neprimeren za ugotovitev nekega dejstva), ali ko je očitno, da je bil dokazni predlog podan le z namenom zavlačevanja (npr. dokazovanje z velikim številom prič ipd). Pri presoji, ali gre za dokaz, za katerega je očitno, da ne more biti uspešen, je takšno oceno sicer mogoče opreti tudi na zaključek, da je dejstvo, na katero se dokaz nanaša, že dokazano, vendar se pri tem sodišče prve stopnje praviloma ne sme spustiti v vnaprejšnjo dokazno oceno, kar je po mnenju pritožbenega sodišča storilo prav v obravnavani zadevi, pri čemer ni izvedlo niti enega v korist obdolženca predlaganega dokaza, tudi ključnega z zaslišanjem priče.
mobilni delavec - plača - plačilo za delo - nadurno delo - delo preko polnega delovnega časa - obveznost plačila
Tožniku (vozniku tovornega vozila v mednarodnem prometu) je bil na podlagi dogovora med strankama o obračunu prejemkov iz delovnega razmerja v določeni višini za prevožen kilometer zagotovljen minimum pravic iz naslova plače in stroškov skladno z zakonom in kolektivno pogodbo. Vendar pa je bil tožnik upravičen tudi do obračuna plače iz naslova dela preko polnega delovnega časa. V takšen obračun bi se moral upoštevati tako čas natovarjanja in raztovarjanja vozila kot čas čakanja na carini oziroma drug efektivni delovni čas, povezan s prevozom. Zato je tožnik upravičen do vtoževane razlike v plači.
Delavec ne more biti odgovoren za prekoračitev zakonske dovoljene kvote dela preko polnega delovnega časa in ga glede tega ne morejo zadeti škodljive posledice. Če je tožnik nadurno delo opravil, je za takšno delo upravičen do pripadajočega plačila.
oderuška pogodba – izpodbojnost – zmota – prevara – napake volje – prenehanje pravice – prekluzivni rok
Tožnika, ki sta trdila, da je bila sklenitev sporne pogodbe posledica zmote, v katero ju je spravila tožena stranka z domnevno napačno cenitvijo nepremičnine, bi morala pridobiti cenitev hiše vsaj neposredno po podpisu pogodbe. Ker sta to storila šele po izteku enoletnega roka, in ne povesta, zakaj tega nista mogla narediti znotraj enoletnega subjektivnega prekluzivnega roka iz 99. člena OZ, sta prekludirana. Po izteku prekluzivnega roka pravica izpodbijati pogodbo preneha.
Za tožbeni zahtevek na ugotovitev neveljavnosti sklepa etažnih lastnikov o postavitvi zapornic so pasivno legitimirani le vsi etažni lastniki, ki so sklep o postavitvi obravnavanih zapornic sprejeli.
napredovanje v plačni razred - javni uslužbenec - učitelj - pravilnik - hierarhija pravnih aktov
Tožnica je v tem individualnem delovnem sporu uveljavljala ugotovitev, da je na delovnem mestu „izredni profesor“ z dnem 1. 7. 2010 napredovala iz 43. v 46. plačni razred in da je tožena stranka dolžna z njo skleniti Aneks k pogodbi o zaposlitvi ter ji izplačati razlike v plači. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo na podlagi določb Pravilnika o napredovanju na delovnem mestu Univerze v Mariboru z dne 27. 5. 1999 - Pravilnik 1999, ki je veljal v spornem času julija 2010. Štelo je, da Pravilnik 1999 ni bil razveljavljen z uveljavitvijo Pravilnika o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plačne razrede dne 12. 11. 2010 - Pravilnik 2008 in ga ni razveljavila niti ZSPJS. Takšno stališče sodišča prve stopnje je napačno. Res je Pravilnik 1999 še veljal, vendar je bilo potrebno zaradi načela zakonitosti upoštevati omejitev napredovanj in načina napredovanja, ki jih je uveljavil ZSPJS kot kogentni predpis. Pravilnik 1999 bi smelo sodišče uporabiti le toliko, kolikor ni v nasprotju z veljavnim zakonom ZSPJS, pri čemer po določilih ZSPJS delavec ne bi mogel napredovati za več kot dva plačna razreda. Sicer pa tudi po splošnih razlagalnih pravilih prava določba hierarhično nižjega splošnega pravnega akta (Pravilnik) ne more prevladati nad določbami kasnejšega kogentnega hierarhično višjega pravnega akta (Zakon), ob predpostavki, da oba akta veljata. Sodišče bi tako moralo tako upoštevati ZSPJS, ker je drugačna odločitev - kontra legem, saj ne obstaja nobeno interpretacijsko pravilo, da bi starejši pravilnik moralo sodišče upoštevati v nasprotju s kasnejšim kogentnim zakonskim določilom. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo spremenilo tako, da je ugotovilo, da je tožeča stranka pri toženi stranki na delovnem mestu „izredni profesor“ z dnem 4. 4. 2011 napredovala v 44. plačni razred in da je dolžna tožena stranka s tožnico skleniti ustrezen aneks k pogodbi o zaposlitvi ter ji ustrezno obračunati plačo.
kulturnovarstveni pogoji – nedovoljen poseg v kulturni spomenik – iz polnitev pogodbe – predmet obveznosti – ničnost pogodbe zaradi predmeta – delna ničnost – odstop od pogodbe
Tožnik od toženke zahteva vgraditev (zamenjavo) oken, za kar pa ni pravnoposlovne podlage, saj je pogodba o izvajanju gradbeno-obrtniških del v tem delu nična, ker predmet naročila (vgraditev PVC oken) nasprotuje kogentnim kulturnovarstvenim pogojem.
Odstopiti je možno le od pogodbe, ki je veljavna oziroma ki je veljavno nastala, kar pa predmetna, glede naročila za okna, ni.
samostojni podjetnik posameznik - pravna subjektiviteta - fizična oseba - procesna sposobnost - smrt tožeče stranke - dediči - sodba, ki se glasi na neimenovane dediče
Samostojni podjetnik nima samostojne pravne subjektivitete, temveč je njegova procesna sposobnost vezana na sposobnost fizične osebe – podjetnika. Sodišče je sicer ravnalo pravilno, ko postopka zaradi smrti tožnika ni prekinilo, saj za to ni bilo razlogov glede na določilo 1. točke 1. odstavka 205. člena ZPP (stranka je v pravdi imela pooblaščenca). Vendar pa bi moralo ugotoviti dediče po pokojnem oziroma bi lahko izdalo sodbo na neimenovane dediče. Zgolj ugotovitev sodišča, da sodba, ki glasi na pokojnega po stališču teorije ni nična, še ne pomeni, da je procesno pravilna.
ZPP člen 30, 30/3, 32, 32/2, 32/2-7, 481, 482. ZGD-1 člen 50, 51, 295.
stvarna pristojnost – gospodarski spor – društvo kot stranka postopka
Pravdni stranki (društvo kot tožeča stranka ter zveza društev kot tožena stranka) nista subjekta, glede katerih bi veljala pravila gospodarskega spora, zato za predmetni spor (zaradi sklica izredne skupščine) ni pristojno okrožno sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079948
OZ člen 131, 179. ZPP člen 344, 344/2.
povzročitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – višina denarne odškodnine – zmanjšanje odškodnine – vzročna zveza – deljena vzročnost – nadobičajno tveganje – osebnostne lastnosti in stanja oškodovanca – degenerativne spremembe – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – prepozen odgovor na pritožbo
Odgovorna oseba mora poškodovanca sprejeti takšnega, kot je in ne more računati na to, da bo poškodovala zdravega človeka.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0013241
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 271, 272, 273. ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 112, 114, 215, 215/2, 215/3.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - prenehanje delovnega razmerja - inšpektor za delo
Tožnica je podala primarni predlog za izdajo začasne odredbe za odlog učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, ter podredni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati mesečno nadomestilo plače. Tožnica v tej fazi postopka ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve (tožena stranka je tožnici pravočasno omogočila zagovor, ki se ga tožnica ni udeležila, zato njena pravica do obrambe v postopku pred podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bila kršena; tožnica ni uživala posebnega varstva pred odpovedjo kot zaščitena kategorija delavcev, ...), ki je temeljni pogoj, da sodišče lahko izda začasno odredbo. Zato njen predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – DAVKI – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0072262
OZ člen 198. ZDDV-1 člen 3.
davek na dodano vrednost – nadomestitev koristi za neupravičeno uporabo avtorskih del – nepogodbena obveznost – neupravičena obogatitev
Nadomestitev koristi za neupravičeno uporabo avtorskih del ne predstavlja transakcije, ki bi bila obdavčena po ZDDV-1. Če bi sodišče prve stopnje v tem primeru toženi stranki naložilo tudi plačilo DDV, bi bila posledično tožeča stranka za ta znesek neupravičeno obogatena, saj njena obveznost, da takšen znesek odvede državi, na podlagi sodbe sodišča prve stopnje ne obstoji.
USTAVNO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE – OSEBNOSTNE PRAVICE –PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – UPRAVNI SPOR – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072242
EKČP člen 8. URS člen 15, 15/4, 37. ZPOmK-1 člen 29, 29/5, 33. ZUS-1 člen 4. ZPP člen 1.
uresničevanje in omejevanje pravic - postopek pred Javno agencijo za varstvo konkurence - preiskava poslovnih prostorov - pregled elektronskih naprav - poslovna korespondenca - varstvo tajnosti pisem in drugih občil - pravica do komunikacijske zasebnosti - preiskava elektronskih komunikacijskih sredstev brez predhodne odobritve sodišča - stvarna pristojnost
Ustava dovoljuje posege v komunikacijsko tajnost, če gre za časovno omejen poseg, če je tak poseg predviden z zakonom, če ga predhodno odobri sodišče in če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Odločilne za presojo o verjetni izkazanosti nedopustnega posega v tožničino komunikacijsko zasebnost so tako ugotovitve, 1) da je v času sporne preiskave obstajala zakonska podlaga za pridobitev poslovne dokumentacije, ki se je nahajala v prostorih preiskovane pravne osebe na kateremkoli nosilcu, 2) da je Ustavno sodišče z odločbo U-I-40/12 z dne 11. 4. 2013 kljub ugotovitvi, da je preiskava elektronskih komunikacijskih sredstev brez predhodne odobritve sodišča v nasprotju s 37. členom Ustave, za obdobje enega leta dopustilo nadaljnjo uporabo zakonskih določb in 3) da je vsebina elektronskih sporočil, najdena na elektronskih napravah, ki so se nahajale v prostorih preiskovane pravne osebe, povezana s predmetom preiskave.
Odločanje o odškodninskih zahtevkih zoper državo, ki temeljijo na trditvah o nezakonitosti ravnanj državnih organov, je v domeni sodišč splošne pristojnosti.
ZPP člen 247, 247/2, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do izjave – pravica do izvedbe dokazov – zavrnitev dokaznih predlogov – pravno pomembna dejstva
Ker so bili dokazni predlogi, podani v zvezi z ugotavljanjem odločilnih dejstev, zavrnjeni z utemeljitvijo, da so za pravdo nepomembni, je podana kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
sodba na podlagi pripoznave – delna pripoznava tožbenega zahtevka – pravica do kontradiktornega postopka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru delne pripoznave tožbenega zahtevka mora sodišče o nepripoznanem delu tožbenega zahtevka odločiti z odločbo po kontradiktorno opravljenem postopku na glavni obravnavi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0079439
URS člen 25. ZPP člen 8. OZ člen 104, 104/2, 104/3, 105, 105/2, 110.
prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe – če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe – odstop od pogodbe – kdaj od pogodbe ni mogoče odstopiti – pravica do pravnega sredstva
V skladu z določbo 110. člena OZ od pogodbe ni mogoče odstopiti le v primeru, ko gre za neizpolnitev neznatnega dela obveznosti.
plačilo za dejansko opravljeno delo - plača - plačilo za delo - obveznost plačila - razvrstitev v plačni razred - kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi - glavna medicinska sestra zavoda
Po določbi drugega odstavka 4. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi se glavna medicinska sestra uvrsti v plačni razred skladno z Uredbo o plačah direktorjev v javnem sektorju, in sicer na delovno mesto pomočnika direktorja. Navedena določba daje dosedanji glavni medicinski sestri pravico do uvrstitve v plačni razred delovnega mesta pomočnika direktorja (in ne pravico do zaposlitve na tem delovnem mestu), ki ga, glede na določbo četrtega odstavka 5. člena Uredbe, določi organ upravljanja. Glavna medicinska sestra se zato lahko uvrsti v plačni razred kateregakoli delovnega mesta, ki sodi v skupino delovnega mesta pomočnik direktorja, kar v konkretnem primeru pomeni tudi plačni razred delovnega mesta pomočnik direktorja za zdravstveno nego.
Delavec je upravičen do plačila za dejansko opravljeno delo, če namesto svojega opravlja drugo (višje vrednoteno) delo, ne pa v primeru, če delavec dela na svojem delovnem mestu, pa se opis del in nalog tega delovnega mesta (delno) pokriva z opisom del in nalog drugega delovnega mesta.
ZUstS člen 48. ZIZ člen 259, 259/2. ZZZDR člen 103, 123, 123/2, 132a, 132a/3, 132a/4, 132a/5.
odgovor na ugovor – vročitev odgovora na ugovor – kontradiktornost – začetek postopka pred Ustavnim sodiščem – odločba Ustavnega sodišča – preživnina – zakonske zamudne obresti – preživninska obveznost staršev duševno in telesno prizadetih oseb – obvestilo CSD o uskladitvi preživnine
Če odgovor na ugovor vsebuje trditve in dokazne predloge, do katerih se dolžnik še ni imel možnosti opredeliti in ki lahko vplivajo na končni izid postopka, je vročitev odgovora dolžniku potrebna.
Zakonodajalec res ni uresničil dolžnosti, ki jo je naložilo Ustavno sodišče v odločbi U-I-11/07 z dne 13. 12. 2007, in v roku enega leta po njeni objavi ni odpravil ugotovljenega neskladja ZDVDTP z Ustavo. Ker pa je v odločbi Ustavno sodišče določilo tudi način njene izvršitve za čas do odprave ugotovljene neustavnosti, sodišče nima razloga za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, saj odločitve v obravnavani zadevi ne opira na zakon, ki bi bil protiustaven, temveč na ureditev položaja, kot ga je Ustavno sodišče določilo v navedeni odločbi.
Sodna odločba, s katero je bilo dolžniku naloženo plačevanje preživnine, zgolj zato, ker center za socialno delo ni pravočasno opravil uskladitve višine preživnine in o tem obvestil strank, ni izgubila lastnosti izvršilnega naslova.
Dolžnik, ki ne plačuje preživnine v povišanem znesku, je dolžan plačati zakonske zamudne obresti od razlike med prej določeno in novo določeno preživnino od takrat, ko mu je vročeno obvestilo centra za socialno delo.