delovni invalid - invalid III. kategorije - pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami - invalidska pokojnina
Pri tožnici je podano takšno zdravstveno stanje, da v okviru preostale delovne zmožnosti lahko opravlja delo le s skrajšanim delovnim časom, ker bi delo s polnim delovnim časom poslabšalo njeno invalidnost oziroma bi delo v polnem delovnem času zanjo pomenilo nevarnost za poslabšanje. Zato je tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnice v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, s priznanjem pravice do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno, utemeljen.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - gibljivi del plače - nagrada za uspešno poslovanje - stimualcija
Pravdni stranki sta se v pogodbi o zaposlitvi dogovorili, da glavnemu izvršnemu direktorju (tožniku) pripada stimulacija v primeru, če upravni odbor sprejme letno poročilo in ugotovi, da je družba v preteklem letu uspešno poslovala, pri čemer mora čisti dobiček presegati planiranega za vsaj 10 %. Ker so izpolnjeni vsi pogoji iz pogodbe o zaposlitvi za izplačilo stimulacije, je tožbeni zahtevek na izplačilo gibljivega dela bruto plače oziroma nagrade zaradi uspešnega poslovanja tožene stranke v spornem letu utemeljen.
patent - ničnost patenta - nezadostna razkritost patenta - strokovnjak s področja - opis izuma
Opis izuma mora vsebovati vsa tista pojasnila, ki zagotavljajo meje varovanja, zaobsežene v izdanem patentu, ki ima učinek monopola v razmerju do morebitnih drugih udeležencev na trgu. Strokovnjak z opisanega področja mora skozi opis izuma pridobiti vse tiste nujne podatke, na podlagi katerih bo lahko prišel do enoznačnega sklepa o uporabljivosti samega izuma. V kolikor ti podatki ne zadostujejo, niso zadoščeni pogoji ustrezne razkritosti patenta.
Le splošno nasprotovanje mnenju invalidske komisije, ki ni v nasprotju s predhodnimi mnenji in z medicinsko dokumentacijo, ne zahteva izvedbe dokaza s sodnim izvedencem.
Pri tožniku gre za 40 % telesno okvaro, kakor je bila pri njemu ugotovljena v predsodnem postopku. Izguba sluha po Fowlerju 15,6 % ne predstavlja telesne okvare, saj bi morala izguba sluha znašati najmanj 60 %, kakor to določa Seznam TO. Prav tako ni mogoče opredeliti kot telesno okvaro, kile v steni trebušne votline, saj ne gre za telesno okvaro, ki je bila kot takšna opredeljena v Seznamu TO. Enako velja za kronični lumbalni sindrom, otežen predklon, težko premikanje in hojo s pomočjo bergel in počeno mišico, ki drži abdomen. Zato tožnikov zahtevek, da se mu prizna invalidnina za 70 % telesno okvaro, ni utemeljen.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – nov zapuščinski postopek – razdelitev premoženja na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju – dodaten sklep o dedovanju – veljavnost dednih izjav – oporočno razpolaganje
Zapuščinsko sodišče je ravnalo pravilno, ko glede premoženja, ki je bilo zapustniku kot upravičencu vrnjeno z drugo odločbo o denacionalizaciji, ni opravilo novega zapuščinskega postopka, temveč ga je razdelilo na podlagi sklepa o dedovanju izdanega na podlagi prve odločbe o denacionalizaciji (221. člen ZD). Sodišče je namreč razpolagalo z veljavnimi dednimi izjavami dedičev (pridobljenimi v zapuščinskem postopku, ki je tekel na podlagi prve odločbe o denacionalizaciji), zapustnik pa s premoženjem, ki je predmet tega postopka, z oporoko tudi ni razpolagal.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0080895
ZMZPP člen 20. ZFPPIPP člen 55, 139, 139/2, 149, 149/3, 149/4, 149/4-1, 149/6, 151a, 231, 231/1, 231/1-3. OZ člen 76, 76/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
prisilna poravnava – umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave – upravičeni predlagatelj – pooblastilo – uporaba slovenskega prava
Določila 6. odstavka 149. člena ZFPPIPP so povsem jasna in jih ne gre razlagati tako široko, kot to predlagajo pritožniki. Glede na deklaratorno naravo sklepa o ustavitvi postopka ni nobene podlage za stališče, da bi moralo sodišče pri obravnavanju izjave o umiku upoštevati stanje do trenutka sprejema odločitve sodišča o umiku. Izjava o umiku predloga za prisilno poravnavo učinkuje v trenutku, ko je dana oziroma jo sodišče prejme.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 204, 204/1, 209, 209/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - dokazovanje - dokazna ocena - prosta presoja dokazov - posredni dokazi - kaznivo dejanje tatvine - video posnetek - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja
Tožena stranka je v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku očitala kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo znake kaznivega dejanja tatvine iz določbe 1. odstavka 204. člena KZ-1. Na podlagi video posnetkov je ugotovila, da je tožnik spornega dne popoldan z viličarjem pripeljal po tovarniškem dvorišču do varovalne ograje in čez ograjo odvrgel dve culi in s plastenko, v katerih je bilo okrog 30 kg bakra. Naslednjega dne ponoči pa je bil s strani varnostnikov in delavcev policije zaloten pri pobiranju cul na drugi strani ograje. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo za dokazano, da je bil tožnik tisti, ki je odvrgel culi in plastenko z bakrom preko tovarniške ograje, čeprav kamere tega niso posnele, saj se je o tem prepričalo na podlagi preostalih dokazov (posrednega - opisa C.C., izpovedb prič, iz nejasnosti v izpovedbi tožnika in njegove punce). Tožnikova kršitev ima vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja iz določbe prvega odstavka 209. člena KZ-1, zato je obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
nevarno delo – ustrezna delovna obutev – ukrep delodajalca
Kaj še (poleg zagotovitve varovalne obutve) bi moral tožnikov delodajalec ukreniti pri organizaciji delovnega procesa, da bi tožnika zavaroval pred poškodbo, tožnik v pritožbi, niti v postopku na prvi stopnji, ni konkretiziral. Tožnik, ki bi se nezgodi lahko izognil, če bi bil pri delu previdnejši, krivdo za nezgodo in nastalo škodo neupravičeno pripisuje toženkinemu zavarovancu.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe – premoženjsko stanje – poslovanje z izgubo – unovčljivo premoženje – nedovoljene pritožbene novote
Poslovanje z izgubo še ne pomeni, da bi bilo s plačilom celotne sodne takse ogroženo poslovanje pravne osebe, saj je treba upoštevati tudi njeno premoženjsko stanje.
sodba na podlagi pripoznave – delna pripoznava tožbenega zahtevka – pravica do kontradiktornega postopka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru delne pripoznave tožbenega zahtevka mora sodišče o nepripoznanem delu tožbenega zahtevka odločiti z odločbo po kontradiktorno opravljenem postopku na glavni obravnavi.
Zgolj sklicevanje na prevaro glavnega dolžnika, ki naj bi s ponarejenimi plačilnimi listami spravil tožečo stranko v zmoto, ne more omajati veljavnosti sklenjene pogodbe. Pravni posli, sklenjeni s prevaro, niso nični, pač pa le izpodbojni. Veljavni so, dokler niso razveljavljeni. Pri prevari lahko razveljavitev pogodbe zahteva le pogodbena stranka, ki je bila spravljena v zmoto.
ZUstS člen 48. ZIZ člen 259, 259/2. ZZZDR člen 103, 123, 123/2, 132a, 132a/3, 132a/4, 132a/5.
odgovor na ugovor – vročitev odgovora na ugovor – kontradiktornost – začetek postopka pred Ustavnim sodiščem – odločba Ustavnega sodišča – preživnina – zakonske zamudne obresti – preživninska obveznost staršev duševno in telesno prizadetih oseb – obvestilo CSD o uskladitvi preživnine
Če odgovor na ugovor vsebuje trditve in dokazne predloge, do katerih se dolžnik še ni imel možnosti opredeliti in ki lahko vplivajo na končni izid postopka, je vročitev odgovora dolžniku potrebna.
Zakonodajalec res ni uresničil dolžnosti, ki jo je naložilo Ustavno sodišče v odločbi U-I-11/07 z dne 13. 12. 2007, in v roku enega leta po njeni objavi ni odpravil ugotovljenega neskladja ZDVDTP z Ustavo. Ker pa je v odločbi Ustavno sodišče določilo tudi način njene izvršitve za čas do odprave ugotovljene neustavnosti, sodišče nima razloga za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, saj odločitve v obravnavani zadevi ne opira na zakon, ki bi bil protiustaven, temveč na ureditev položaja, kot ga je Ustavno sodišče določilo v navedeni odločbi.
Sodna odločba, s katero je bilo dolžniku naloženo plačevanje preživnine, zgolj zato, ker center za socialno delo ni pravočasno opravil uskladitve višine preživnine in o tem obvestil strank, ni izgubila lastnosti izvršilnega naslova.
Dolžnik, ki ne plačuje preživnine v povišanem znesku, je dolžan plačati zakonske zamudne obresti od razlike med prej določeno in novo določeno preživnino od takrat, ko mu je vročeno obvestilo centra za socialno delo.
Višje cene, podražitve oziroma splošno zvišanje življenjskih stroškov, samo po sebi ne morejo pomeniti okoliščin, ki bi bile podlaga za sodni poseg v pravnomočno določeno preživnino. Te so krite z usklajevanjem preživnin.
Otroški dodatek se odšteje od višine mesečnih potreb preživninskega upravičenca le izjemoma, ko je premoženjsko stanje preživninskih zavezancev zelo slabo.
odnos med stranko in njenim pooblaščencem – zamuda procesnega dejanja – nezakrivljeni vzroki – težave v komunikaciji po podelitvi pooblastila – vrnitev v prejšnje stanje
Odnos med stranko in njenim pooblaščencem je stvar njunega mandatnega razmerja. Opravičeni vzroki za zamudo procesnega dejanja so lahko le tiste okoliščine, ki jih stranka sama ni zakrivila. Pravdna dejanja, ki jih (ali pa jih ne) opravi v mejah svojega pooblastila pooblaščenec, imajo enak pravni učinek, kot bi jih opravila sama stranka. Krivda odvetnika je neposredno izenačena s krivdo stranke, ki mora trpeti posledice zamude, ki je ni zakrivila sama, pač pa njen odvetnik, po podelitvi pooblastila pa je odgovornost stranke, da zagotovi nemoteno in potrebno komuniciranje med njo in njenim pooblaščencem. Zato načeloma velja, da gredo zamude, ki so nastale zaradi težav v komuniciranju med odvetnikom in stranko po podelitvi pooblastila (bodisi, da so nastale po krivdi odvetnika ali stranke), v breme stranke in zaradi tega vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070710
ZD člen 28, 28/4, 28/5, 29. ZPP člen 8, 214, 214/3.
prikrajšanje nujnega deleža – ugotovitev vrednosti zapuščine – obračunska vrednost zapuščine – darilo – spor o vrednosti darila – darilo dediču – darilo tretjim osebam – pasivna legitimacija – priznana dejstva – načelo neposrednosti
Če sodišče v zapuščinskem postopku ugotovi prikrajšanje nujnega deleža in pravico nujnega dediča, da zahteva vračanje daril, lahko o vračanju daril odločil samo le v primeru, če sodediči v to privolijo. Od tretjih oseb, ki niso udeleženci zapuščinskega postopka, pa je mogoče vrnitev daril zahtevati le v posebni pravdi.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi – vročitev – fikcija vročitve
Fikcijo vročitve je mogoče sprejeti kot pravilno, če je naslovnik naveden s pravim imenom in priimkom in če je opravljena na naslovu dejanskega prebivališča (oziroma na delovnem mestu dolžnika) po predpisanem postopku, tako da ni niti najmanjšega dvoma o tem, da je bila opravljena naslovniku, ki je stranka postopka.
stroški postopka – odvetniška tarifa – nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine – potni stroški – potrebni stroški – nagrada za odgovor na pritožbo – sodne takse – davek na dodano vrednost
Davek na dodano vrednost se ne plačuje od sodnih taks.
samostojni podjetnik posameznik - pravna subjektiviteta - fizična oseba - procesna sposobnost - smrt tožeče stranke - dediči - sodba, ki se glasi na neimenovane dediče
Samostojni podjetnik nima samostojne pravne subjektivitete, temveč je njegova procesna sposobnost vezana na sposobnost fizične osebe – podjetnika. Sodišče je sicer ravnalo pravilno, ko postopka zaradi smrti tožnika ni prekinilo, saj za to ni bilo razlogov glede na določilo 1. točke 1. odstavka 205. člena ZPP (stranka je v pravdi imela pooblaščenca). Vendar pa bi moralo ugotoviti dediče po pokojnem oziroma bi lahko izdalo sodbo na neimenovane dediče. Zgolj ugotovitev sodišča, da sodba, ki glasi na pokojnega po stališču teorije ni nična, še ne pomeni, da je procesno pravilna.