predhodna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor – nepravnomočen plačilni nalog – odločba ustavnega sodišča
Na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper katerega je vložen ugovor, zaradi odločitve Ustavnega sodišča U-I-148/13 z dne 10. 7. 2014, predhodne odredbe ni (več) mogoče izdati.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – preureditev skupnih prostorov v stanovanjski hiši – gradbeno dovoljenje – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – originaren način pridobitve lastninske pravice
Gradbeno dovoljenje ni ena od predpostavk pridobitve lastninske pravice na podlagi 1. odstavka 116. člena SZ.
Po četrtem odstavku 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, ali da je sama listina nepopolno sestavljena, vendar dejstva, da je bila tožba tožencu vročena že 2.9.2013 po pooblaščenem vročevalcu, uslužbencu Pošte Slovenije, d.o.o., pritožnik po presoji pritožbenega sodišča ni izkazal.
zaščita pred vznemirjanjem – varstvo služnosti – vzpostavitev prejšnjega stanja – motenje izvrševanja služnostne pravice
V skladu s 1. odstavkom 99. člena SPZ, ki se smiselno uporablja tudi pri varstvu služnosti, lahko služnostni upravičenec zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje, za kar pa ni nujno potrebna tudi popolna vzpostavitev prejšnjega stanja. Toženca sta tako dolžna utrditi obračalno površino, na kateri imata tožnika služnostno pravico, način kako bosta to storila, pa je v njuni dispoziciji.
dvom v nepristranskost sodnika – izločitev sodnika – okoliščine osebne narave – povezava sodnika s predmetom spora - neobstoječa stranka
Okoliščina, da je razpravljajoča sodnica v zvezi s poškodovanjem njenega avtomobila izrazila sum, da bi bil lahko toženec tisti, ki je avtomobil poškodoval, ter podala predlog za pregon kaznivega dejanja, v povprečnem razumnem človeku nedvomno utemeljeno vzbuja močan dvom o njeni nepristranskosti.
Če okrožno sodišče ob predhodnem preizkusu tožbe prezre, da gre za zadevo iz pristojnosti okrajnega sodišča, tožena stranka pa stvarni pristojnosti v odgovoru na tožbo ne ugovarja, se ta ustali na okrožnem sodišču, ki se kasneje sámo ne more več izreči za stvarno nepristojno.
ZPP člen 242, 242/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 6.
priča – pristop na narok – potni stroški – najcenejše prevozno sredstvo – izgubljeni dobiček
Brez ustreznega pojasnila, ki ga pritožnik podaja šele v pritožbi, namreč da gre pri navedeni postavki za izgubljen dobiček, ki ga je izračunal tako, da je za osnovo uporabil ceno v neto vrednosti, ki jo kot detektiv dosega na trgu, prvostopenjsko sodišče ni moglo in ni bilo dolžno predvidevati, da postavka „dokazni postopek“ po vsebini pomeni uveljavljanje izgubljenega dobička. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnitev utemeljilo s tem, da za prisojo priglašenega stroška ni podlage v Pravilniku, je zato pravilna.
dediščinska tožba - lastninsko pravna tožba - pobotni ugovor - pomoč zapustniku - neupravičena pridobitev - ugovor zastaranja
Dediščinska tožba je možna le med osebami dediči istega zapustnika, med katerimi je/teče spor o dedni pravici, ker ena izmed njih uveljavlja svojo dedno enako ali močnejšo dedno pravico proti osebi, ki posest stvari prav tako utemeljuje s svojo dedno pravico. Ker so toženke po odločitvi Vrhovnega sodišča izgubile svoj dednopravni naslov (njihov zahtevek, da preklic oporoke, ki je predstavljal njihov temelj za dedovanje, nima učinka, je bil zavrnjen) in je bilo tako stanje že ob vložitvi tožbe, je tožba, obravnavani zadevi lastninskopravna, tak zahtevek pa ne zastara.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0073363
OZ člen 40, 40/1, 207.
obljuba nagrade – javna obljuba nagrade - nagib - zavarovalna pogodba - izplačilo bonusa
Enostransko sprejeti sklep o obračunu bonusov ne predstavlja zaveze, ki bi jo bilo treba izpolniti, saj je po OZ zavezujoča le javna obljuba nagrade, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
odgovornost dolžnikovega delodajalca za opuščeno odtegnitev
Dolžnikov delodajalec po 134. členu ZIZ, odgovarja le za opuščeno odtegnitev in izplačilo tistih zapadlih zneskov, ki jih je bil dolžan dolžniku odtegovati od prejema
sklep
a o izvršbi dalje (ter upniku izplačevati od obvestila o pravnomočnosti
sklep
a o izvršbi dalje), ter bi jih dolžniku glede na zakonska določila o opravi izvršbe (zlasti pravila glede omejitve izvršbe) tudi lahko odtegnil. Tako ni nujno, da seštevek zneskov, ki bi morali biti odtegnjeni od dolžnikove plače, avtomatično predstavlja celotno upnikovo terjatev zoper dolžnika.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 452. ZNPosr člen 5, 25, 25/5.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – plačilo za posredovanje, kadar naročitelj sam najde tretjo osebo – najvišje dovoljeno plačilo za posredovanje – spor majhne vrednosti – kršitev pravice do izjave – pravočasnost navajanja dejstev
Plačilo ¼ od dogovorjene 2 % provizije je skladno s 5. petim odstavkom 25. člena ZNPosr.
V postopkih v sporih majhne vrednosti lahko vsaka stranka vloži eno pripravljalno vlogo, v kateri podaja navedbe in dokazne predloge, v naslednji dovoljeni vlogi pa lahko le še odgovori na navedbe nasprotne stranke. Ker je toženec trditev, da ga tožnik ni seznanil s tem, da je pogodbo o posredovanju sklenil tudi z drugo stranko, podal šele v drugi pripravljalni vlogi, ima to za posledico njeno neupoštevnost.
ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 458, 458/1. OZ člen 190, 190/1, 197.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – zavrnitev dokaznih predlogov – konkretizacija dokaznih predlogov – neupravičena obogatitev – obratovalni stroški – upravnik
Stranki mora biti zagotovljena pravica do izvedbe dokazov, ki pa ni neomejena. Po 213. členu ZPP namreč sodišče izvede samo tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev. Dolžnosti sodišča, da določen dokaz izvede, ustreza dolžnost strank, da svoje dokazne predloge konkretizirajo. Predlog za izvedbo dokaza z izvedencem „ustrezne stroke“, pri čemer ni z ničemer opredeljeno, kaj naj bi slednji ugotavljal, nikakor ne predstavlja ustrezno specificiranega dokaznega predloga.
Ker je plačnik tujega dolga vedno prikrajšan v razmerju do prejemnika plačila, ne pa v razmerju do resničnega dolžnika, se splošno pravilo iz 190. člena OZ dopolnjuje s pravili vračanja, iz katerih med drugim izhaja, da ima tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, pravico zahtevati od njega povračilo. Po tej podlagi bi bila tako tožeča stranka lahko upravičena do povračila plačil, ki jih je namesto tožene stranke opravila drugim dobaviteljem, in sicer neodvisno od veljavnosti pogodbe o opravljanju upravniških storitev.
spor majhne vrednosti – sodna pristojnost – dogovor o arbitraži – pisna oblika – pogodba o upravljanju
Odločitev o zavrnitvi ugovora o obstoju arbitražnega dogovora je pravilna že iz razloga, ker toženčeva pravna prednica ni podpisala pogodbe o upravljanju, sklenjene s tožnikom. Arbitražni dogovor je namreč veljaven le, če je sklenjen pisno.
URS člen 22, 23, 72. OZ člen 133, 133/3, 179. ZVO-1 člen 3. Odredba o omejitvi prometa na cestah v RS Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
pravica do zdravega življenjskega okolja - pravno priznana škoda - škoda, ki presega običajne meje - prekomerni hrup - presoja višine odškodnine
Pravica do zdravega življenjskega okolja je ustavna pravica, ki je urejena v 72. členu URS. Zakonsko ureditev odškodninske odgovornosti zaradi posega v pravico do zdravega življenjskega okolja manifestira določba tretjega odstavka 133. člena OZ, ki opredeljuje mejo med pravno priznano in nepriznano škodo.
OZ člen 507, 512, 512/1, 513, 513/3. ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-24, 105, 105/1 ZPP člen 285, 286, 286/1, 337, 337/1.
razveljavitev pogodbe - prodaja kmetijskih in stavbnih zemljišč - zaključena celota - predkupna pravica - materialno procesno vodstvo
Zaradi zmotnega materialnopravnega pristopa prvostopno sodišče ni dovolj popolno raziskalo za odločitev pomembnega dejanskega stanja niti ni pravdnim strankam v okviru materialnega procesnega vodstva dalo dovolj možnosti za navedbo vseh odločilnih dejstev, dopolnitev nepopolnih navedb strank o pomembnih dejstvih ter ponudbo oz. dopolnitev dokazil kljub pravilnemu stališču, da vseh hkrati prodanih nepremičnin (stavbnih zemljišč in kmetijskih zemljišč) ni mogoče obravnavati kot zaključene celote, z razveljavitvijo kupoprodajne pogodbe zaradi kršitve predkupne pravice v celoti (tudi v delu, v katerem je bila prodaja parcel s statusom kmetijskih zemljišč izvedena pravilno) ter naložitvijo prvi toženki, da kupoprodajno pogodbo za vse nepremičnine pod enakimi pogoji sklene s tožnicama, dejansko vse navedene nepremičnine obravnavalo enotno in jih s tako odločitvijo vse podredilo režimu, ki velja za mednje zajeti stavbni zemljišči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081336
OZ člen 247. ZPP člen 191, 192, 192/1, 213, 213/2, 287.
pogodbena kazen – sosporništvo
Pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti. Sodna praksa dosledno poudarja, da gre za kogentno določbo, ki učinkuje ne glede na dogovor strank, pri čemer pojasnjuje, da je opisana prepoved namenjena temu, da onemogoči dogovor strank o plačilu pogodbene kazni za denarne obveznosti. Nasprotno pravna teorija dopušča možnost pogodbene kazni, in sicer takrat, ko upnik uresniči pravico odstopiti od pogodbe, torej v primeru neizpolnitve pogodbe .
OZ člen 10, 131, 179. ZOdvT člen člen 21. ZST-1 člen 32, 32/3.
Objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - padec na stopnicah - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - odvetniški stroški - zastopanje v delu postopka - sprememba tožbenega zahtevka
Nepričvrščene stopnice brez nameščenih držal niso bile varne in tudi hoja po njih ni bila varna, in je take okoliščine povzročila prav opustitev zavarovanca toženke, ki svojega obiskovalca (tožnika) ni opozoril na opisano nedokončanost in s tem bistveno pomanjkljivost stopnic, zato je s takim ravnanjem zavarovanec toženke kršil splošno prepoved povzročanja škode (10. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanj OZ), za kar v skladu s 131. členom OZ odgovarja po načelu krivdne odgovornosti.
Ker bi lahko tožnik za celotni postopek pooblastil odvetnika, mu ni mogoče odrekati pravice, da svojega pooblaščenca pooblasti za prenos pooblastila na odvetnika le za določen del postopka, v katerem so tožniku posledično nastali odvetniški stroški.
Tožnica svoje terjatve ni bila dolžna prijaviti v stečajnem postopku nad toženko, saj je njena terjatev na vračilo plačanega predujma nastala šele z odstopom od pogodbe, in sicer po začetku stečajnega postopka ter po poteku roka za prijavo terjatev.