povrnitev nepremoženjske škode - okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe - denarna odškodnina pravni osebi - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - sporočilo za javnost - objava sodbe - preklic izjave in opravičilo
Ravnanje pisca, ki izkaže, da je imel utemeljene razloge verjeti v resničnost zapisanega, ni protipravno, čeprav je njegovo pisanje sicer objektivno žaljivo ali neresnično.
prekinitev zapuščinskega postopka – spor med dedičem in tretjo osebo
Če gre za spor med dedičem in tretjo osebo, ki ni stranka zapuščinskega postopka oziroma zapustnikov dedič, se zapuščinski postopek ne prekine. Prizadeti dedič lahko uveljavlja svoj zahtevek zoper tretjo osebo v pravdi, ne glede na zapuščinski postopek.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO
VSL0070641
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1. ZPP člen 18, 18/2, 270, 270/2. ZArbit člen 19, 19/2. OZ člen 111.
sklep procesnega vodstva – ugovor sodne pristojnosti – arbitražna klavzula – razveza pogodbe – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – objektivna nevarnost – ničnost zemljiškoknjižnega dolga
Sklep sodišča prve stopnje, da odločitev v predmetni zadevi spada v sodno pristojnost, je po svoji naravi (lahko) „le“ sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.
Dogovor o pristojnosti (bodisi arbitraže bodisi - kot v konkretnem primeru - sodišča) je samostojen dogovor (procesne) narave, ki ne deli usodo pogodbe, v katero je vključen. Velja še naprej, kljub temu da ena od strank (četudi v končni fazi upravičeno) zatrjuje neveljavnost pogodbe, v kateri je bil dogovorjen. Učinki razveze aneksa imajo zgolj materialno-pravni domet in nobenih posledic na dogovor o pristojnosti.
Po določbi 5. točke V. točke Splošnega dela pogodbe, ki predstavlja materialno pravo med strankama, mora tožnik (leasingodajalec) odračunati znesek zavarovalnine od terjatev do leasingojemalca.
zastopanje – zakoniti zastopnik – društvo – potek mandata predsednika društva – upravičenje za zastopanje društva – učinki zastopanja
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da pogodba z dne 6. 5. 2008 in sporazum z dne 22. 11. 2010 ne zavezujeta tožene stranke, ker ju je podpisal A. A., ki mu je mandat predsednika iztekel 20. 2. 2007. A. A. je bil v času podpisa pogodbe in sporazuma v registru društev vpisan kot predsednik, v postopku pa se je prepričljivo ugotovilo, da so člani kluba šteli A. A. za zakonitega zastopnika kluba, ker je zagotavljal nespremenjeno in nemoteno delovanje kluba.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost terjatve – nastanek terjatve – odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi – opozorilo na posledice
Drži sicer pritožbeni očitek, da tožnik (ne glede na to, da ga zastopa kvalificiran pooblaščenec, odvetnik) ni bil opozorjen na pravne posledice iz 1. in 3. odstavka 58. člena ZIZ, kot to določa 1. odstavek 57. člena ZIZ, vendar v obravnavanem primeru sodišče pri odločanju o toženčevem ugovoru zoper sklep o začasni odredbi ni presojalo tožbenega zahtevka (vsaj ne neposredno), temveč zgolj verjetnost obstoja nastanka terjatve (zahtevka za vrnitev nepremičnin), v zavarovanje katere je bila predlagana in izdana začasna odredba. Jasno pa je, da je nastanek terjatve, v zavarovanje katere je bila predlagana začasna odredba, odvisen od (ne)utemeljenosti (tožbenega) zahtevka za razvezo pogodbe o preužitku.
STEČAJNO PRAVO – SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0063886
ZSReg člen 31, 31/3, 33, 33/1, 33/2. ZFPPIPP člen 440.
izključitev družbenika – pravno nasledstvo izbrisanega družbenika – stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem – pravni interes – predlog za vpis spremembe v sodni register – vročanje – vpis izbrisa – obstoj pogojev za pogodbeno izključitev – varstvo pravic družbenika – možnost seznanitve
Iz prilog k predlogu za spremembo podatkov v sodnem registru izhajalo, da se je (udeleženec) postopka udeleževal kot izključen družbenik in da bi lahko bila prizadeta njegova pravica oziroma na zakonu temelječ interes. Slednje pa kaže na to, da bi registrsko sodišče moralo izpeljati postopek v skladu z določbo 31. člena ZSReg. Zato bi moralo predlog za vpis spremembe v sodni register, to je izključitve družbenika, skupaj z listinami vročati tudi na skupščini izključenemu družbeniku, to je udeležencu v tem postopku.
Registrsko sodišče mora v primeru zahtevka za vpis izbrisa družbenika iz družbe na podlagi sklepa skupščine o izključitvi, v okviru preizkusa materialnopravnih pogojev za dovolitev vpisa, presojati tudi obstoj pogojev za pogodbeno izključitev. Varstvo pravic družbenika zahteva, da je za njegovo izključitev iz družbe treba izkazati pomembne razloge za izključitev na njegovi strani, istočasno pa mu pred odločanjem o njegovi izključitvi na skupščini tudi dati možnost, da se z očitki in dokazi družbenika, ki predlaga njegovo izključitev, seznani in mu s tem omogoči, da pred glasovanjem o izključitvi nanje odgovori.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta
Oganizacijska sprememba, v okviru katere delodajalec delovno mesto ukine in preostale naloge tega delovnega mesta (tiste, ki jih še izvaja) prenese na že zaposleno delavko, pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega preneha potreba po opravljanju dela na ukinjenem delovnem mestu v smislu določbe 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR.
Tožena stranka je z novo sistemizacijo delovnih mest, ki ne vsebuje več delovnega mesta organizatorja odkupa mleka, predvidela novo delovno mesto organizatorja odkupa, s podobnimi nalogami, kot so bile v stari sistemizaciji predvidene za delovno mesto vodje odkupa mleka. Kljub temu ni mogoče sklepati, da pri toženi stranki zaradi organizacijskih razlogov ni prenehala potreba po delu tožnika. Bistveno je namreč, da tožena stranka tega novega delovnega mesta ni zasedla, da je ukinila tožnikovo delovno mesto in da tisto delo, ki ga je dejansko opravljal tožnik in ga tožena stranka še izvaja, ob svojem rednem delu opravljala druga delavka, ki je pri toženi stranki zaposlena kot poslovodkinja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0081367
OZ člen 941, 941/1, 965, 965/1, 965/2.
zavarovalna pogodba – pravica do odškodnine – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – obveznost obvestitve o zavarovalnem primeru – lastna pravica oškodovanca – direktna tožba – predpostavke odgovornosti – vzročna zveza
Zavarovalnico je o nastanku zavarovalnega primera v roku treh dni dolžan obvestiti zavarovalec in ne oškodovanec. Ker je sankcija za neizpolnitev te obveznosti zavarovalca zgolj odškodninska, če zavarovalnici nastane škoda zaradi ugotavljanja temelja in višine njene obveznosti, ne pa izguba pravic iz sklenjene zavarovalne pogodbe, vprašanje pravočasnosti obvestitve zavarovalca o nastalem zavarovalnem primeru v tem sporu ni relevantno, saj je to dejstvo odločilno le v razmerju zavarovalnice in zavarovalca, ne pa v razmerju zavarovalnice do oškodovanca.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vzdrževanja poti - odgovornost upravljalca poti - deljena odgovornost - soprispevek oškodovanca
Vzdrževalec dostopne poti od parkirišča do vhoda v živilsko trgovino, kjer se kupci različnih psihofizičnih sposobnosti znajdejo v najrazličnejših okoliščinah – obloženi z nakupljenimi artikli, opremljeni z nakupovalnimi vozički, v vseh vremenskih okoliščinah, v času slabe vidljivosti – je opustil dolžno ravnanje, ker ni saniral v asfaltu obstoječe vdolbine dimenzij 60 cm X 40 cm, v najglobljem delu globoke 8 cm. Oškodovanka, ki je zaradi svoje nepazljivosti stopila v vdolbino in se pri tem poškodovala, je k nastali škodi prispevala 50 %.
Res je stališče sodne prakse, da se invalidnina upošteva kot okoliščina primera pri dosoji pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Vrhovno sodišče ga je zavzelo v zadevah, ko renta ni bila dosojena in ko je že prvostopenjsko sodišče invalidnino upoštevalo pri odmeri odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. V obravnavani zadevi pa je sodišče prve stopnje sledeč trditveni podlagi obeh pravdnih strank, invalidnino upoštevalo pri dosoji višine rente. Ker se tožeča stranka ni pritožila, pritožbeno sodišče ne more zvišati dosojene rente, kar bi bilo potrebno storiti, če bi se invalidnina upoštevala pri odmeri odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078939
OZ člen 10. ZPP člen 154, 154/2, 212, 286.
povrnitev škode na objektu – odprava škode – neprerekane trditve o obsegu in višini škode – dokazni predlog – povrnitev pravdnih stroškov – načelo uspeha
Tožnica uveljavlja povračilo škode, ki jo je povzročil toženec na njenem objektu in jo je tožnica že odpravila. Škodo tako predstavljajo stroški za opravljena dela ter stroški cenitve škode.
Toženec je višini škode ugovarjal povsem pavšalno, saj ni navedel (pravočasno), katero v tožbi opredeljeno delo na objektu ni bilo potrebno oziroma katera postavka je bila previsoko ovrednotena, temveč je takšne trditve podal šele po opravljenem prvem naroku, torej prepozno.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3, 132/3-1, 132/3-2, 132/3-3, 132/3-4. ZFPPIPP-F člen 48. ZIZ člen 258, 258/1, 258/1-1, 263, 263/2, 264.
zavarovanje s predhodno odredbo – začetek stečajnega postopka – pogojna zastavna pravica – prenehanje zastave pravice – obstoj ločitvene pravice – ustavitev postopka zavarovanja – uporaba spremenjenih določb ZFPPIPP – prehodne določbe ZFPPIPP-F
Ker z začetkom stečajnega postopka postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil, saj po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi, se s tem uresniči razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica. Z začetkom stečajnega postopka tako zastavna pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe, preneha. To pomeni, da ob začetku stečajnega postopka ločitvena pravica, pridobljena s predhodno odredbo, ne obstaja več, upnik, ki je v zavarovanje svoje terjatve dosegel zavarovanje s predhodno odredbo s predznambo zastavne pravice, pa v primeru začetka stečajnega postopka nad dolžnikom ni pridobil ločitvene pravice in ima torej enak položaj kot preostali upniki.
OZ člen 171, 179. ZPP člen 151, 151/1. ZOdvT tarifna številka 2200.
povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost zavarovanca – soprispevek oškodovanca – deljena odgovornost – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – pravdni stroški – nagrada odvetnika – nagrada za posel – nagrada za sestavo odškodninskega zahtevka
Od povprečnega človeka je mogoče pričakovati, da se ob tem, ko se povzpne na (običajno visoko) pisalno mizo, ne poškoduje, ter da z mize (varno) sestopi na tla, kar stori tako, da se drži (in se torej po robu mize ne giba prostoročno) oziroma se nanjo povzpne kleče ter z nje v takem položaju tudi sestopi. Ker tožnica v danem primeru (očitno) ni ravnala tako, je tudi sama v veliki meri pripomogla k škodnemu dogodku. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je njen prispevek 40%.
Stroška sestave odškodninskega zahtevka ni mogoče uvrstiti med pravdne stroške, saj dopustnost tožbe ni pogojena z njegovo vložitvijo.
odškodninska odgovornost delodajalca – opustitev nadzora – potek delovnega procesa – relevantno dejansko stanje – trditveno in dokazno breme – napačen pravni pouk
Tožeča stranka ima sicer prav, ko trdi, da bi delodajalec moral preprečiti delo delavcev na način, da imajo pokrov nad nožnim stikalom ves čas odprt, nogo pa nad njim v stalni pripravljenosti. Vendar pa to velja zgolj ob predpostavki, da je delo pri toženi stranki resnično potekalo na opisani način. Šele ob takem dejanskem stanju bi bil na mestu očitek delodajalcu, da ni izvedel ustreznih ukrepov za onemogočenje takšnega dela niti ni izvajal ustreznega nadzora, da bi tako delo ugotovil in preprečil.
V primeru, ko oškodovanec vloži zoper zavarovalnico, pri kateri je imel oškodovalec zavarovano svojo odgovornost, direktno tožbo, ta nima ugovora, da je zavarovalno vsoto že izplačala zavarovancu.
trditvena podlaga tožbe – odločanje v mejah postavljenega zahtevka – načelo dispozitivnosti – zapisnik kot javna listina – vrednost spornega predmeta – enako varstvo pravic – priposestvovanje stvarne služnosti
V pravdnem postopku velja načelo dispozitivnosti: sodišče odloča le v mejah postavljenih zahtevkov. Tožniku torej ni mogoče prisoditi več ali nekaj drugega, kot je s tožbo zahteval – čeprav je morda po materialnem pravu upravičen do česa več ali do česa drugega.
Posledica domneve o priznanju dejstva je tudi to, da sodišče nima podlage za ugotavljanje, ali je priznano dejstvo resnično. Priznanih dejstev ni potrebno niti dopustno dokazovati.
identično dejansko stanje - kazenska sodba - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - izredna pravna sredstva - zakonske zamudne obresti - rok za izpolnitev obveznosti
Če stranka vloži izredno pravno sredstvo, ne pomeni, da bo z njim tudi uspela, niti ni prvostopenjsko sodišče zavezano čakati na odločitev o izrednem pravnem sredstvu. Bistveno je, da pravnomočna sodba, na katero se je oprlo prvostopenjsko sodišče, v času odločanja ni bila odpravljena.
ZPP člen 242, 242/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 6.
priča – pristop na narok – potni stroški – najcenejše prevozno sredstvo – izgubljeni dobiček
Brez ustreznega pojasnila, ki ga pritožnik podaja šele v pritožbi, namreč da gre pri navedeni postavki za izgubljen dobiček, ki ga je izračunal tako, da je za osnovo uporabil ceno v neto vrednosti, ki jo kot detektiv dosega na trgu, prvostopenjsko sodišče ni moglo in ni bilo dolžno predvidevati, da postavka „dokazni postopek“ po vsebini pomeni uveljavljanje izgubljenega dobička. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnitev utemeljilo s tem, da za prisojo priglašenega stroška ni podlage v Pravilniku, je zato pravilna.