ZDR člen 10, 10/1, 12, 12/1, 53, 53/2, 54. ZDR-1 člen 55, 55/2, 56.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela
Tožena stranka je s tožnikom nezakonito sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas, saj ni dokazala razloga za njihovo sklenitev (povečanega obsega dela). Zato se skladno s 54. členom ZDR (56. členom ZDR-1) šteje, da je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Če dejansko stanje ni isto, gre za predhodno vprašanje, ne za učinek pravnomočnosti. Vendar pa je sodišče na odločitev sodišča v prvem postopku vezano. Posledica vezanosti je, da tega, kar je torej tožena stranka v drugem postopku prejela, tožena stranka iz prvega postopka ne more več zahtevati nazaj z zahtevkom za neupravičeno obogatitev.
Pri zahtevku iz neupravičene obogatitve ni odločilno, kakšno je (neutemeljeno) zmanjšanje premoženja upnika, temveč kakšno je neutemeljeno povečanje premoženja dolžnika.
ZZVZZ člen 12, 12/1, 14, 15, 15/1, 15/1-6, 15/1-20, 20, 22, 78, 78/2, 85. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 5, 9, 9-4, 13. URS člen 158.
lastnost zavarovanca - lastništvo zasebne družbe - družinsko član - otrok, ki se šola - sprememba lastnosti zavarovanca - pravnomočnost
Do spremembe statusa zavarovanca zaradi spremenjene podlage zavarovanja lahko, ob izpolnjenih pogojih, pride le za naprej, z izdajo ustrezne odločbe.
Tožnik je bil v obdobju od 16. 11. 2009 do 28. 11. 2012 pri toženki zavarovan iz dveh naslovov. V obdobju od 9. 11. 2004 do 30. 9. 2012 je bil vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje kot družinski član, od 1. 10. 2012 pa kot oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ni zavarovana iz drugega naslova. Ob izostanku izrecne zakonske ureditve o spremembi statusa zavarovanca, ki je že obvezno zdravstveno zavarovan na drugi - nepravi podlagi, od dneva nastanka pravnega razmerja, ki je temelj za spremembo, je odločitev tožene stranke, da ima tožnik lastnost zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja iz naslova lastništva zasebne družbe na podlagi 6. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ od 16. 11. 2009 do 28. 11. 2012, nezakonita. V pravnomočno urejeno razmerje bi lahko tožena stranka z odločbo z učinkom za nazaj posegla le v primerih in po postopku, predpisanem z zakonom, kar je bistvo določila 158. člena Ustave RS, tega pa veljavni ZZVZZ ne ureja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka (športni klub) je finančno odvisna od sredstev, pridobljenih na razpisih. Za sporno leto teh sredstev za tožnika (kondicijskega trenerja) ni dobila. Tožnik je bil namreč edini izmed treh trenerjev tožene stranke, ki ni bil usposobljen za opravljanje dela trenerja na ledu, zato tožena stranka z njim ni mogla kandidirati na razpisu občine, kjer je bil določen poseben razpisni pogoj za zaposlitev trenerja. Zato je tožena stranka dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog v smislu 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
predlog za vpis lastninske pravice v vrstnem redu vložitve predloga - sprememba predloga med postopkom - vpis lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu - vezanost sodišča na predlog - načelo vrstnega reda - prenehanje veljavnosti zaznambe vrstnega reda
Vprašanje je, ali je med zemljiškoknjižnim postopkom dopustna sprememba predloga, podobno kot je v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP), urejena sprememba tožbe. V zemljiškoknjižnem postopku se določbe ZPP, ki dopuščajo spremembo tožbe uporabljajo le smiselno. Upoštevati je treba vse posebnosti zemljiškoknjižnega postopka in njegova temeljna načela, zlasti načelo vrstnega reda. Prav zato spreminjanje predlogov načeloma ni možno, ker bi predlagatelj na ta način lahko izigral načelo vrstnega reda, saj bi dosegel vpis z učinkom pred vložitvijo spremenjenega predloga.
delovni invalid - invalid III. kategorije - pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami - invalidska pokojnina
Pri tožnici je podano takšno zdravstveno stanje, da v okviru preostale delovne zmožnosti lahko opravlja delo le s skrajšanim delovnim časom, ker bi delo s polnim delovnim časom poslabšalo njeno invalidnost oziroma bi delo v polnem delovnem času zanjo pomenilo nevarnost za poslabšanje. Zato je tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnice v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, s priznanjem pravice do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno, utemeljen.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - gibljivi del plače - nagrada za uspešno poslovanje - stimualcija
Pravdni stranki sta se v pogodbi o zaposlitvi dogovorili, da glavnemu izvršnemu direktorju (tožniku) pripada stimulacija v primeru, če upravni odbor sprejme letno poročilo in ugotovi, da je družba v preteklem letu uspešno poslovala, pri čemer mora čisti dobiček presegati planiranega za vsaj 10 %. Ker so izpolnjeni vsi pogoji iz pogodbe o zaposlitvi za izplačilo stimulacije, je tožbeni zahtevek na izplačilo gibljivega dela bruto plače oziroma nagrade zaradi uspešnega poslovanja tožene stranke v spornem letu utemeljen.
Le splošno nasprotovanje mnenju invalidske komisije, ki ni v nasprotju s predhodnimi mnenji in z medicinsko dokumentacijo, ne zahteva izvedbe dokaza s sodnim izvedencem.
Pri tožniku gre za 40 % telesno okvaro, kakor je bila pri njemu ugotovljena v predsodnem postopku. Izguba sluha po Fowlerju 15,6 % ne predstavlja telesne okvare, saj bi morala izguba sluha znašati najmanj 60 %, kakor to določa Seznam TO. Prav tako ni mogoče opredeliti kot telesno okvaro, kile v steni trebušne votline, saj ne gre za telesno okvaro, ki je bila kot takšna opredeljena v Seznamu TO. Enako velja za kronični lumbalni sindrom, otežen predklon, težko premikanje in hojo s pomočjo bergel in počeno mišico, ki drži abdomen. Zato tožnikov zahtevek, da se mu prizna invalidnina za 70 % telesno okvaro, ni utemeljen.
Ob ugotovitvi, da je v zvezi z v pobot uveljavljena terjatev podana negativna procesna predpostavka litispendence, je sodišče pravilno zavrglo pobotni ugovor s takšno terjatvijo.
Nagib so predstave, ki vodijo stranko, da sklene pogodbo. Nagib mora zato biti nedopusten v trenutku, ko se pogodba sklepa. V kolikor po sklenitvi pogodbe nastopijo okoliščine, zaradi katerih ena izmed strank namena, ki ga je zasledovala s pogodbo, ne sme več doseči, ni mogoče zaradi teh naknadno nastalih okoliščin reči, da je nagib, ki ga je imela stranka v trenutku sklepanja pogodbe, nedopusten.
ZPP člen 318, 318/1. ZDR člen 42, 109, 126. ZDoh-2 člen 2.
zamudna sodba - regres za letni dopust - potni stroški - plača - plačilo za delo - bruto - neto - prispevki za socialno varnost
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku dosodilo regres za sporno leto, plače za vtoževano obdobje in odpravnino v neto znesku ter toženi stranki naložilo, da od neto zneskov plač obračuna davke in prispevke. To je v nasprotju z 2. členom ZDoh-2 ter ZPSV. Delodajalec je dolžan plačati dohodnino in prispevke v višini, kot to izhaja iz davčnih predpisov, od bruto zneska plače in delavcu izplačati neto znesek, od katerega tečejo zakonske zamudne obresti.
Tožena stranka je pripoznala tožbeni zahtevek, da je bilo med strankama na dan 31. 12. 2012 sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas na delovnem mestu vodja montaže in da zato delovno razmerje ni prenehalo z dnem 31. 12. 2012, ko ga je tožena stranka odjavila iz socialnih zavarovanj, ampak je delovno razmerje prenehalo na dan izdaje te sodbe (25. 3. 2013). S tem je tožena stranka dejansko pristala na uporabo instituta sodne razveze pogodbe iz 1. odstavka 118. člena ZDR, ki je hkrati temelj za prisojo odškodnine iz istega odstavka.
lastnost zavarovanca - opravljanje samostojne poklicne dejavnosti - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Čeprav takšne določbe, kot je bila določba 2. odstavka 276. člena ZPIZ-1, ki bi urejala odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti, ZPIZ-2 nima več, z dnem 31. 12. 2012 pa je ZPIZ-1 in s tem določba 2. odstavka 276. člena prenehala veljati, to ne pomeni, da s 1. 1. 2013 ni več podlage za nadaljnje priznanje odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti, če je le-ta bila priznana še v času veljavnosti ZPIZ-1. V takšnem primeru ZPIZ-2 na odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti in nadaljnjih tek, nima vpliva. Sodišče prve stopnje zato ni imelo pravne podlage, da bi odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti tožniku priznalo le do 31. 12. 2012, za kar se zavzema pritožba.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 4, 38, 38/1, 38/8. ZPIZ-1 člen 109, 110, 123, 421.
vdovska pokojnina - mednarodni sporazum - sporazum s Srbijo
Postopek za priznanje pravice do vdovske pokojnine se je začel po uradni dolžnosti pri srbskem nosilcu zavarovanja po 38. členu Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo (Sporazum). Ta v prvem odstavku določa, da se pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v obdobju od 8. 10. 1991 do uveljavitve Sporazuma 1. 11. 2010 tudi z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po pravnih predpisih druge pogodbenice, ponovno odmerja po določbah Sporazuma. Gre za ponovno odmero po uradni dolžnosti, dan, ko je nosilec prve pogodbenice začel postopek, pa se šteje kot dan vložitve zahtevka po pravnih predpisih druge pogodbenice. Postopek se je pri tujem nosilcu zavarovanja začel 13. 6. 2011, zato se tožnici ponovno odmerjena pokojnina v skladu s sedmim odstavkom 38. člena Sporazuma prične izplačevati od 1. 7. 2011 dalje, to je od prvega dne naslednjega meseca po mesecu, v katerem je srbski nosilec zavarovanja začel postopek za ponovno odmero pokojnine.
Priznana pokojnina se nakazuje na račun srbskega nosilca zavarovanja, ki je začel postopek za ponovno odmero pokojnine, neposredno tožnici pa se bo pokojnina pričela izplačevati, ko bo srbski nosilec zavarovanja tožencu sporočil, da lahko začne izplačevati pokojnino neposredno njej (8. odstavek 38. člena Sporazuma).
ZDR člen 4, 11, 11/2, 16, 20, 118, 118/1. ZPIZ-1 člen 25. ZPIZ-2 člen13.
obstoj delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja – razlikovanje z drugimi pogodbenimi razmerji – volja – status samostojnega podjetnika - sodna razveza - odškodnina
ZDR vzpostavlja domnevo delovnega razmerja, če obstajajo elementi tega razmerja. Formalni status samostojnega podjetnika in delavca v delovnem razmerju se pojmovno ne izključujeta. Delavec ne more biti prikrajšan zato, ker je zaradi zmanjševanja škode v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja iz razlogov na strani delodajalca postal samostojni podjetnik posameznik. Tožnik se je za opravljanje dejavnosti samostojnega podjetnika odločil zaradi brezupne situacije po odpovedi pogodbe o zaposlitvi in si plačeval prispevke za socialna zavarovanja od najnižjega zneska, zato bi bil prikrajšan, če mu obstoj delovnega razmerja pri delodajalcu za nazaj v okviru reparacije ne bi bil priznan.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0080895
ZMZPP člen 20. ZFPPIPP člen 55, 139, 139/2, 149, 149/3, 149/4, 149/4-1, 149/6, 151a, 231, 231/1, 231/1-3. OZ člen 76, 76/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
prisilna poravnava – umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave – upravičeni predlagatelj – pooblastilo – uporaba slovenskega prava
Določila 6. odstavka 149. člena ZFPPIPP so povsem jasna in jih ne gre razlagati tako široko, kot to predlagajo pritožniki. Glede na deklaratorno naravo sklepa o ustavitvi postopka ni nobene podlage za stališče, da bi moralo sodišče pri obravnavanju izjave o umiku upoštevati stanje do trenutka sprejema odločitve sodišča o umiku. Izjava o umiku predloga za prisilno poravnavo učinkuje v trenutku, ko je dana oziroma jo sodišče prejme.
Izvedenski organ je v mnenju prepričljivo ocenil, da tožnik zaradi miopičnega astigmatizma obeh oči ter degenerativne kratkovidnosti ni zmožen za delo na delovnem mestu pomožnega krovca, temveč je s polnim delovnim časom in naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, zmožen za drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem, lažjem fizičnem delu z omejitvami. Zato je tožnik zakonito razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami, s polnim delovnim časom.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - svet delavcev - članstvo - preverjanje možnosti zaposlitve - organizacijski razlog
Tožnici je s prenehanjem delovnega razmerja pri toženi stranki v posledici odpovedi iz krivdnih razlogov že na podlagi zakona prenehalo članstvo v svetu delavcev, ki pa s sodbo sodišča ni bilo ponovno vzpostavljeno in to kljub dejstvu, da je bila odpoved razveljavljena in je bila tožnica reintegrirana v delovno razmerje k toženi stranki. Tožnici je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki se presoja v tem sporu, podana v času, ko tožnica po nobeni zakonski določbi ni bila varovana delavka.
Bistveno zmanjšanje proizvodnje (v posledici zmanjševanja naročil) predstavlja resen in utemeljen razlog za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožena stranka je v spornem času obrat obutve dokončno ukinila, v njem pa tudi vsa delovna mesta, vključno z delovnim mestom lepljenje stelk ter čiščenje, na katerem je bila zaposlena tožnica. Zato je bil podan organizacijski razlog v smislu določbe 1. alineje 1. odstavka 88. člena ZDR.
oprostilna sodba - kaznivo dejanje poslovne goljufije - kaznivo dejanje goljufije - preslepitveni namen - pogodba za prekinitev ali odpravo spora med obdolženim in oškodovancem - gospodarska dejavnost - znaki kaznivega dejanja
Predmet inkriminacije kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 234.a člena KZ ni katerakoli pogodbena nezvestoba, ampak le tista v zvezi z gospodarsko dejavnostjo, brez katere končno niti gospodarstva kot posebnega objekta kazenskopravnega varstva ne more biti.
zahteva za sodno varstvo štetje rokov – smiselna uporaba določb rednega sodnega postopka
V obravnavani zadevi gre za postopek zoper pravno osebo, v takšnem primeru pa se za postopek glede na določbo drugega odstavka 58. člena ZP-1 smiselno uporabljajo določbe tega zakona o rednem sodnem postopku, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. Glede na to, da ZP-1 nima določb o štetju rokov, je sodišče prve stopnje ob odločanju o vloženi zahtevi za sodno varstvo zagovornika pravne osebe pravilno zavzelo stališče, da je glede pravočasnosti vložene zahteve za sodno varstvo treba uporabiti določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP) na smiselno uporabo katerih napotuje določba prvega odstavka 67. člena ZP-1.