Tožena stranka je pripoznala tožbeni zahtevek, da je bilo med strankama na dan 31. 12. 2012 sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas na delovnem mestu vodja montaže in da zato delovno razmerje ni prenehalo z dnem 31. 12. 2012, ko ga je tožena stranka odjavila iz socialnih zavarovanj, ampak je delovno razmerje prenehalo na dan izdaje te sodbe (25. 3. 2013). S tem je tožena stranka dejansko pristala na uporabo instituta sodne razveze pogodbe iz 1. odstavka 118. člena ZDR, ki je hkrati temelj za prisojo odškodnine iz istega odstavka.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - obstoj subjektivnih in objektivnih pogojev - plačila dobav, potrebnih za redno poslovanje
V 273. členu ZFPPIPP so izrecno (in izčrpno) določena pravna dejanja, ki jih kljub obstoju objektivnih in subjektivnih pogojev ni dovoljeno izpodbijati. Med njimi pa plačila (izpolnitve), opravljena v skladu z določbami 34. člena ZFPPIPP, niso zajeta, zato ni zakonske podlage, ki bi nakazovala vnaprejšnjo izključitev izpodbojnosti plačil tekočih dobav, potrebnih za redno poslovanje insolventnega dolžnika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - svet delavcev - članstvo - preverjanje možnosti zaposlitve - organizacijski razlog
Tožnici je s prenehanjem delovnega razmerja pri toženi stranki v posledici odpovedi iz krivdnih razlogov že na podlagi zakona prenehalo članstvo v svetu delavcev, ki pa s sodbo sodišča ni bilo ponovno vzpostavljeno in to kljub dejstvu, da je bila odpoved razveljavljena in je bila tožnica reintegrirana v delovno razmerje k toženi stranki. Tožnici je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki se presoja v tem sporu, podana v času, ko tožnica po nobeni zakonski določbi ni bila varovana delavka.
Bistveno zmanjšanje proizvodnje (v posledici zmanjševanja naročil) predstavlja resen in utemeljen razlog za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožena stranka je v spornem času obrat obutve dokončno ukinila, v njem pa tudi vsa delovna mesta, vključno z delovnim mestom lepljenje stelk ter čiščenje, na katerem je bila zaposlena tožnica. Zato je bil podan organizacijski razlog v smislu določbe 1. alineje 1. odstavka 88. člena ZDR.
nadomestilo za invalidnost - invalidska pokojnina - invalid III. kategorije
Tožnica (invalidka III. kategorije) je bila v času nastanka invalidnosti brezposelna oseba, prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje in ni bila uživalka pravice do denarnega nadomestila. Zato ji je toženec pravilno odmeril nadomestilo za invalidnost v višini 40 % invalidske pokojnine, kot to določa 3. odstavek 94. člena ZPIZ-1.
ZDR člen 8. ZJU člen 21, 21/1, 22, 22/3. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih člen 1, 1/2. ZObr člen 37, 46, 89, 100.b. URS člen 14, 14/2.
kolektivni delovni spor - javni uslužbenci - vojska - sistemizacija delovnih mest - formacija - javna objava - načelo enakosti - sklenitev delovnega razmerja brez objave
Sodišče prve stopnje je pri presoji vprašanja, ali je stanje v Slovenski vojski nezakonito, ker pripadniki vojske nimajo splošnega akta o sistemizaciji delovnih mest, ampak za njih veljajo formacije, ki v delu določajo njihova delovna mesta in pogoje za zasedbo teh delovnih mest ter, da bi morale biti formacije v delovnopravnem delu objavljene kot splošni akti delodajalca, pravilno zaključilo, da drugačno urejanje delovnih razmerjih po ZObr in ZSSloV ni nezakonito in protiustavno, saj je ustavno sodišče že zapisalo, da drugačno urejanje delovnih razmerij s posebnimi zakoni ne pomeni kršitve ustavnih pravic (14. člena Ustave).
Vojska ima specifično ureditev, ki se kaže v njeni hierarhični organizaciji in vodenju (37. do 46. člen ZObr). Sodna praksa je že zavzela stališče, da je formacija v delu, ki se nanaša na delovno pravne elemente, tak predpis, ki ga tožena stranka glede na stopnjo zaupnosti dokumenta ne more javno objaviti v glasilu ali na oglasni deski, ker je na podlagi Odloka o varnostnih ukrepih na obrambnem področju formacija podatek zaupne narave, saj bi razkritje njene vsebine lahko ogrozilo obrambo države in ima zato tudi določeno stopnjo tajnosti, kar pa je v skladu z 89. členom ZObr (sklenitev delovnega razmerja brez objave). Zato je predlog predlagatelja, da naj sodišče ugotovi, da so vse formacije Slovenske vojske, ki se uporabljajo kot sistemizacija, v delu, ki opredeljuje pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, nezakonite ter, da nasprotni udeleženec teh formacij ne sme uporabljati kot sistemizacije za izdajo individualnih delovnih aktov, neutemeljen in ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.
ZDR člen 10, 10/1, 12, 12/1, 53, 53/2, 54. ZDR-1 člen 55, 55/2, 56.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela
Tožena stranka je s tožnikom nezakonito sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas, saj ni dokazala razloga za njihovo sklenitev (povečanega obsega dela). Zato se skladno s 54. členom ZDR (56. členom ZDR-1) šteje, da je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZZVZZ člen 80, 80/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - bolezen - retrogradni bolniški stalež
Osebni zdravnik lahko izjemoma oceni zavarovančevo začasno zadržanost od dela za nazaj, vendar največ za 3 dni od dneva, ko se je zavarovanec zglasil pri njem, razen če osebni zdravnik zaradi praznikov ni bil dosegljiv v tem času. Če je bil zavarovanec v bolnišnici ali če je zbolel v tujini, in v drugih utemeljenih primerih, ko ni mogel do osebnega zdravnika oziroma mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija oceni odsotnost, daljšo od 3 dni. Do pravno pomembnega dejstva, ali tožnik ni mogel do osebnega zdravnika oziroma mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost, se sodišče prve stopnje ni opredelilo.
ugovor zoper plačilni nalog – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – rok za plačilo sodne takse
Sodišče je plačilni nalog sicer izdalo, še preden je bilo pravnomočno odločeno o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, vendar pa je bila v trenutku, ko je odločilo o ugovoru zoper plačilne naloge, odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks že pravnomočna. Razlog, zaradi katerega je bila sodna taksa napačno odmerjena, pa je s pravnomočnostjo sklepa o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks odpadel.
Rok za plačilo sodnih taks po plačilnih nalogih ni mogel začeti teči, preden ni bilo pravnomočno odločeno o predlogu za taksno oprostitev in ugovorih zoper plačilna naloga.
pogoji za vpis v zemljiško knjigo - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - stvarna pravica, ki izvira iz zemljiškega pisma - oseba, proti kateri je predlagan vpis, ni vpisana kot imetnik pravice
Pritožnik je kot podlago predlaganemu vpisu priložil sklep Okrožnega sodišča v Celju, s katerim je bila v njegovo korist izdana prepoved G.T.-ju, da obremeni ali razpolaga s stvarno pravico, ki izvira iz zemljiškega pisma. Stanje v zemljiški knjigi takega vpisa ne dovoljuje, saj G.T. ni vpisan kot imetnik pravice, glede katere je izdana prepoved razpolaganja in obremenitve. Res se za prvega imetnika zemljiškega pisma šteje ustanovitelj, vendar to v ničemer ne spremeni dejstva, da G.T. v zemljiški knjigi ni vpisan kot imetnik izvedene pravice in zato niso izpolnjeni pogoji za vpis po 150. členu ZZK-1.
ZPP člen 253, 339, 339/2, 339/2-8. ZDR člen 184. OZ člen 179, 972, 972/1, 972/2, 972/3. ZPIZ-2 člen 2, 2/1, 6, 6/2. ZPIZ-1 člen 3, 3/1.
izvedenec - izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja - pravica do izjave - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - invalidnina
Pravdni stranki sta argumentirano izpodbijali pisne ugotovitve izvedenca medicinske stroke, zato bi moralo sodišče prve stopnje izvedenca seznaniti s temi očitki ter mu dati možnost, da se o teh očitkih pisno izjavi in ga neposredno zaslišati na obravnavi. Ker tega ni storilo je kršilo določbo neposrednosti in strankam vzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožnik neutemeljeno povezuje javnopravna zavarovanja, ki nastanejo po samem zakonu, s pogodbenim zasebnopravnim odnosom med zavarovalnico in zavarovancem. Po določbi drugega odstavka 6. člena ZPIZ-2 zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona (ZPIZ-2) z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, npr. delovnega razmerja. Ker ZPIZ-2 določa dolžnost vključitve v zavarovanje in obseg pravic iz zavarovanja, zavarovanje pa temelji na načelih vzajemnosti in solidarnosti, ni mogoče narave socialnega zavarovanja razlagati tako, da ne predstavlja zavarovanja pred odgovornostjo. Zato ne gre za kršenje ustavnih načel, če sodišče pravico, ki izhaja iz vključenosti v socialno zavarovanje (invalidnino), upošteva kot okoliščino pri odmeri odškodnine zaradi poškodbe pri delu.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – pisna izjava o premoženjskem stanju – priloge – poziv na dopolnitev vloge – dokaz slabega premoženjskega stanja
Sodišče stranko, ki prosi za oprostitev plačila sodne takse, pozove na dopolnitev vloge le v primeru, da ta predlogu ni priložila izjave o premoženjskem stanju na obrazcu (toženec je to izjavo predlogu priložil), dokaze, za katere stranka šteje, da dokazujejo slabo premoženjsko stanje, pa izbira in sodišču predlaga stranka sama.
ZZVZZ člen 12, 12/1, 14, 15, 15/1, 15/1-6, 15/1-20, 20, 22, 78, 78/2, 85. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 5, 9, 9-4, 13. URS člen 158.
lastnost zavarovanca - lastništvo zasebne družbe - družinsko član - otrok, ki se šola - sprememba lastnosti zavarovanca - pravnomočnost
Do spremembe statusa zavarovanca zaradi spremenjene podlage zavarovanja lahko, ob izpolnjenih pogojih, pride le za naprej, z izdajo ustrezne odločbe.
Tožnik je bil v obdobju od 16. 11. 2009 do 28. 11. 2012 pri toženki zavarovan iz dveh naslovov. V obdobju od 9. 11. 2004 do 30. 9. 2012 je bil vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje kot družinski član, od 1. 10. 2012 pa kot oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki ni zavarovana iz drugega naslova. Ob izostanku izrecne zakonske ureditve o spremembi statusa zavarovanca, ki je že obvezno zdravstveno zavarovan na drugi - nepravi podlagi, od dneva nastanka pravnega razmerja, ki je temelj za spremembo, je odločitev tožene stranke, da ima tožnik lastnost zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja iz naslova lastništva zasebne družbe na podlagi 6. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ od 16. 11. 2009 do 28. 11. 2012, nezakonita. V pravnomočno urejeno razmerje bi lahko tožena stranka z odločbo z učinkom za nazaj posegla le v primerih in po postopku, predpisanem z zakonom, kar je bistvo določila 158. člena Ustave RS, tega pa veljavni ZZVZZ ne ureja.
vpis služnostne pravice - delitev nepremičnin - nastanek novih parcel - izkaz identitete med nepremičninami v predlogu in nepremičnino v listini, ki je podlaga za vpis
Dejstvo, da je po sklenitvi sodne poravnave prišlo do razdelitve nepremičnine v zemljiškem katastru na dve parceli, samo po sebi še ne pomeni, da sodna odločba (oziroma sodna poravnava), s katero je bila na prej enotni parceli ustanovljena služnost, ne more biti podlaga vpisu. Drugi odstavek 225. člena Stvarnopravnega zakonika določa, da ostane, če se služeča nepremičnina razdeli, stvarna služnost samo na tistih delih, na katerih se je izvrševala. Predlagateljica v predlogu ni navedla ničesar o tem, kje, glede na razdelitev parcele, poteka pot (predlagala je vpis pri obeh nepremičninah), nasprotni udeleženec pa v ugovoru trdi, da se na novo nastali parc. št. 611/8 služnost gotovo ne izvršuje. Dejstvo, kje se je služnost izvrševala, se je torej v tej zadevi izkazalo za sporno. V taki procesni situaciji je potrebno šteti, da predlagateljica ni izkazala identitete med nepremičninami v predlogu in nepremičnino v listini, ki je podlaga za vpis.
ZDSS-1 člen 72, 72/1, 73, 73/1. ZPP člen 108, 108/5.
zavrženje vloge
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep o zavrženju vloge izdalo po tem, ko je ugotovilo, da vložnik ni ravnal v skladu s sklepom, s katerim mu je naložilo, da navede toženo stranko, opredeli tožbeni zahtevek in predloži dokončno odločbo v izvirniku ali overjenem prepisu. Vložnik ni ustrezno dopolnil svoje vloge, tako da bi bila primerna za obravnavo in ni predložil dokončnega upravnega akta, zoper katerega se lahko vloži tožba. Zato je sodišče prve stopnje njegovo vlogo kot nepopolno pravilno zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP).
predlog za vpis lastninske pravice v vrstnem redu vložitve predloga - sprememba predloga med postopkom - vpis lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu - vezanost sodišča na predlog - načelo vrstnega reda - prenehanje veljavnosti zaznambe vrstnega reda
Vprašanje je, ali je med zemljiškoknjižnim postopkom dopustna sprememba predloga, podobno kot je v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP), urejena sprememba tožbe. V zemljiškoknjižnem postopku se določbe ZPP, ki dopuščajo spremembo tožbe uporabljajo le smiselno. Upoštevati je treba vse posebnosti zemljiškoknjižnega postopka in njegova temeljna načela, zlasti načelo vrstnega reda. Prav zato spreminjanje predlogov načeloma ni možno, ker bi predlagatelj na ta način lahko izigral načelo vrstnega reda, saj bi dosegel vpis z učinkom pred vložitvijo spremenjenega predloga.
delovni invalid - invalid III. kategorije - pravica do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami - invalidska pokojnina
Pri tožnici je podano takšno zdravstveno stanje, da v okviru preostale delovne zmožnosti lahko opravlja delo le s skrajšanim delovnim časom, ker bi delo s polnim delovnim časom poslabšalo njeno invalidnost oziroma bi delo v polnem delovnem času zanjo pomenilo nevarnost za poslabšanje. Zato je tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnice v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, s priznanjem pravice do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno, utemeljen.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - gibljivi del plače - nagrada za uspešno poslovanje - stimualcija
Pravdni stranki sta se v pogodbi o zaposlitvi dogovorili, da glavnemu izvršnemu direktorju (tožniku) pripada stimulacija v primeru, če upravni odbor sprejme letno poročilo in ugotovi, da je družba v preteklem letu uspešno poslovala, pri čemer mora čisti dobiček presegati planiranega za vsaj 10 %. Ker so izpolnjeni vsi pogoji iz pogodbe o zaposlitvi za izplačilo stimulacije, je tožbeni zahtevek na izplačilo gibljivega dela bruto plače oziroma nagrade zaradi uspešnega poslovanja tožene stranke v spornem letu utemeljen.