ZPP člen 116, 117, 117/2, 117/3, 149, 149/1, 149/7, 337. ZIZ člen 42, 56.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - nepravilna vročitev - prekluzija
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Iz tega sledi logični zaključek, da dolžnica kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje ne more uveljavljati trditve, da sklepa o izvršbi ni prejela oziroma smiselno okoliščin v zvezi z nepravilno vročitvijo, to je napak, ki jih je zagrešilo sodišče.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3, 132/3-1, 132/3-2, 132/3-3, 132/3-4. ZFPPIPP-F člen 48. ZIZ člen 258, 258/1, 258/1-1, 263, 263/2, 264.
zavarovanje s predhodno odredbo – začetek stečajnega postopka – pogojna zastavna pravica – prenehanje zastave pravice – obstoj ločitvene pravice – ustavitev postopka zavarovanja – uporaba spremenjenih določb ZFPPIPP – prehodne določbe ZFPPIPP-F
Ker z začetkom stečajnega postopka postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil, saj po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi, se s tem uresniči razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica. Z začetkom stečajnega postopka tako zastavna pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe, preneha. To pomeni, da ob začetku stečajnega postopka ločitvena pravica, pridobljena s predhodno odredbo, ne obstaja več, upnik, ki je v zavarovanje svoje terjatve dosegel zavarovanje s predhodno odredbo s predznambo zastavne pravice, pa v primeru začetka stečajnega postopka nad dolžnikom ni pridobil ločitvene pravice in ima torej enak položaj kot preostali upniki.
dvom v nepristranskost sodnika – izločitev sodnika – okoliščine osebne narave – povezava sodnika s predmetom spora - neobstoječa stranka
Okoliščina, da je razpravljajoča sodnica v zvezi s poškodovanjem njenega avtomobila izrazila sum, da bi bil lahko toženec tisti, ki je avtomobil poškodoval, ter podala predlog za pregon kaznivega dejanja, v povprečnem razumnem človeku nedvomno utemeljeno vzbuja močan dvom o njeni nepristranskosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079927
OZ člen 3, 435, 766. ZPP člen 8, 355.
pogodba o leasingu – kupoprodajna pogodba – mandatna pogodba – načelo svobodnega urejanja obligacijskih razmerij – dokazna ocena - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje
Z dogovorom se sme medsebojne pravice in obveznosti urediti na drugačen način, kot jih zakon predvideva za posamezen tip pogodbe, v primeru spora o vsebini pogodbenega dogovora pa sodišče njegovo vsebino ugotavlja ob upoštevanju splošnih načel pogodbenega prava.
V primeru dvoma v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja je pritožbeno sodišče praviloma dolžno ponoviti izvedene dokaze in po opravljeni obravnavi odločiti. Sodišče prve stopnje pa se je že neposredno seznanilo z ustno izvedenimi dokazi in bo lahko nov postopek izvedlo z manjšimi stroški in hitreje, kot bi to lahko storilo sodišče druge stopnje, ki bi moralo pravdni stranki ponovno zaslišati.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0070655
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/4, 70/5. ZPP člen 86, 86/1, 356.
delitev stvari v solastnini - nemožnost fizične delitve - kolizija interesov pri zastopanju več udeležencev nepravdnega postopka - odreditev zadeve drugemu sodniku
Če je fizična delitev možna, se (primarno, nujno) opravi ne glede na to, ali se (vsi) solastniki s tem strinjajo oz. izkažejo vsi upravičen interes za določen del stvari v naravi.
Čeprav sodišče v nepravdnem postopku ni vezano na predloge udeležencev (razen, če je med njimi dosežen sporazum), lahko pri podajanju navedb in predlogov med njimi pride do kolizije interesov. Če imajo istega pooblaščenca, jih mora v tem primeru sodišče pozvati, naj se sami izjavijo.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve – obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti – dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik – motenje posesti – izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova – motilna dejanja
Na podlagi sklepa št. P 75/2011 z dne 26. 5. 2011, ki je v predmetni zadevi izvršilni naslov, je lahko upnica od dolžnikov v tej zadevi ter toženca Z. Z. zahtevala vrnitev soposesti stanovanja v zgornji etaži v stanovanjski hiši na naslovu Ulica D. 17, N., ter izročitev ključev glavnih in stranskih vhodnih vrat oziroma ključev mansardnega stanovanja v tej stanovanjski hiši (1. točka izreka). V 2. točki izreka (prepovedni del) se tožencem v prihodnje prepoveduje kakorkoli posegati v soposest navedenega stanovanja, zlasti ponovna menjava ključavnic glavnih in stranskih vrat stanovanjske hiše in ključavnic vrat mansardnega stanovanja v isti stanovanjski hiši. Višje sodišče ugotavlja, da na podlagi tega izvršilnega naslova tako ni mogoče vložiti predloga za izvršbo zaradi prepovedi vsakršnega nadaljnjega motilnega dejanja, ampak zgolj tako opredeljenih motilnih dejanj, kot izhajajo iz izreka, torej za motilna dejanja, kot jih je obravnavalo pravdno sodišče pri svojem odločanju. V zvezi s posegi, ki niso zaobseženi v izvršilnem naslovu, tako ni mogoče predlagati izvršbe, besedna zveza, da je dolžnikoma prepovedano „kakorkoli posegati v soposest upnice“ pa je za dejanja, ki se ne nanašajo na menjavo ključavnic (oziroma podobna motitvena dejanja), premalo konkretizirano in določna, da bi bilo na podlagi takega izvršilnega naslova mogoče predlagati izvršbo za dejanja, kakršna so opisana v predlogu za izvršbo.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0070642
ZGD-1 člen 8, 8-3, 8-4. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3.
začasna odredba - spregled pravne osebnosti - prekinitev postopka - - predhodno vprašanje - obstoj terjatve do družbe
Za izdajo začasne odredbe v pravdi, v kateri se uveljavlja spregled pravne osebe, je treba prvič, verjetno izkazati terjatev do družbe in drugič, verjetno izkazati tudi to, da za družbo odgovarja toženec, torej obstoj pogojev/pogoja za spregled pravne osebe. Obstoj terjatve do družbe je predhodno vprašanje, vendar ga lahko reši pravdno sodišče samo, in sicer v postopku zavarovanja z začasno odredbo do stopnje verjetnosti.
povrnitev nepremoženjske škode - okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe - denarna odškodnina pravni osebi - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - sporočilo za javnost - objava sodbe - preklic izjave in opravičilo
Ravnanje pisca, ki izkaže, da je imel utemeljene razloge verjeti v resničnost zapisanega, ni protipravno, čeprav je njegovo pisanje sicer objektivno žaljivo ali neresnično.
ZD člen 132, 145. ZPP člen 196. ZOdvT člen 14, 14/2, 19.
dedič – uveljavljanje lastninskopravnega zahtevka – pravni temelj zahtevka – spor o obsegu zapuščine – nujni sosporniki – pravdni stroški – nagrada odvetnika – obseg nagrade – narok v ponovljenem postopku
Šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju lahko vsak dedič zase uveljavlja lastninskopravne zahtevke, in sicer na kateremkoli veljavnem pravnem temelju, razen dednopravnem.
Če je zadeva vrnjena v odločanje sodišču nižje stopnje, predstavlja postopek pred tem sodiščem novo stopnjo. Ker prejme odvetnik nagrado na vsaki stopnji, gre toženi stranki nagrada za narok dvakrat, saj so bili naroki opravljeni na dveh stopnjah.
STEČAJNO PRAVO – SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0063886
ZSReg člen 31, 31/3, 33, 33/1, 33/2. ZFPPIPP člen 440.
izključitev družbenika – pravno nasledstvo izbrisanega družbenika – stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem – pravni interes – predlog za vpis spremembe v sodni register – vročanje – vpis izbrisa – obstoj pogojev za pogodbeno izključitev – varstvo pravic družbenika – možnost seznanitve
Iz prilog k predlogu za spremembo podatkov v sodnem registru izhajalo, da se je (udeleženec) postopka udeleževal kot izključen družbenik in da bi lahko bila prizadeta njegova pravica oziroma na zakonu temelječ interes. Slednje pa kaže na to, da bi registrsko sodišče moralo izpeljati postopek v skladu z določbo 31. člena ZSReg. Zato bi moralo predlog za vpis spremembe v sodni register, to je izključitve družbenika, skupaj z listinami vročati tudi na skupščini izključenemu družbeniku, to je udeležencu v tem postopku.
Registrsko sodišče mora v primeru zahtevka za vpis izbrisa družbenika iz družbe na podlagi sklepa skupščine o izključitvi, v okviru preizkusa materialnopravnih pogojev za dovolitev vpisa, presojati tudi obstoj pogojev za pogodbeno izključitev. Varstvo pravic družbenika zahteva, da je za njegovo izključitev iz družbe treba izkazati pomembne razloge za izključitev na njegovi strani, istočasno pa mu pred odločanjem o njegovi izključitvi na skupščini tudi dati možnost, da se z očitki in dokazi družbenika, ki predlaga njegovo izključitev, seznani in mu s tem omogoči, da pred glasovanjem o izključitvi nanje odgovori.
odškodninska odgovornost delodajalca – opustitev nadzora – potek delovnega procesa – relevantno dejansko stanje – trditveno in dokazno breme – napačen pravni pouk
Tožeča stranka ima sicer prav, ko trdi, da bi delodajalec moral preprečiti delo delavcev na način, da imajo pokrov nad nožnim stikalom ves čas odprt, nogo pa nad njim v stalni pripravljenosti. Vendar pa to velja zgolj ob predpostavki, da je delo pri toženi stranki resnično potekalo na opisani način. Šele ob takem dejanskem stanju bi bil na mestu očitek delodajalcu, da ni izvedel ustreznih ukrepov za onemogočenje takšnega dela niti ni izvajal ustreznega nadzora, da bi tako delo ugotovil in preprečil.
Zgolj vzpostavitev stika med prodajalcem nepremičnine in potencialnim kupcem na splošno, brez sodelovanja pri pogajanjih in pripravah za sklenitev konkretnega pravnega posla v zvezi z določeno nepremičnino, nepremičninski družbi ne daje pravice do plačila za posredovanje.
Toženka je dolžna zaradi kršitve pogodbe povrniti tako navadno škodo kot tudi izgubljeni dobiček. Ker je osebno vozilo vrnila umazano in popraskano, pritožbeno sodišče ne dvomi v potrebnost njegovega pranja, čiščenja in poliranja (za potrebe nadaljnje prodaje).
Omejitve odškodnine se določijo različno – lahko se določi maksimalni znesek odškodnine za dan zamude, lahko se določi maksimalni znesek odškodnine, lahko se izključi odškodninska odgovornost za določene oblike škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078939
OZ člen 10. ZPP člen 154, 154/2, 212, 286.
povrnitev škode na objektu – odprava škode – neprerekane trditve o obsegu in višini škode – dokazni predlog – povrnitev pravdnih stroškov – načelo uspeha
Tožnica uveljavlja povračilo škode, ki jo je povzročil toženec na njenem objektu in jo je tožnica že odpravila. Škodo tako predstavljajo stroški za opravljena dela ter stroški cenitve škode.
Toženec je višini škode ugovarjal povsem pavšalno, saj ni navedel (pravočasno), katero v tožbi opredeljeno delo na objektu ni bilo potrebno oziroma katera postavka je bila previsoko ovrednotena, temveč je takšne trditve podal šele po opravljenem prvem naroku, torej prepozno.
zloraba procesnih pravic - vložitev pripravljalne vloge na prvem naroku za glavno obravnavo - denarna kazen
Ni mogoče kar povprek šteti, da stranka zlorablja pravice, če na prvem naroku za glavno obravnavo navede nova dejstva in predlaga nove dokaze, saj ji takšno ravnanje izrecno dovoljujejo pravila pravdnega postopka.
sodna ureditev meje – umik predloga – povračilo stroškov – stroški, ki jih je udeleženec postopka povzročil po svoji krivdi
Iz celotnega poteka postopka izhaja, da je bil ta očitno sprožen po nepotrebnem. Na to kaže sama okoliščina, da je prišlo (ker se ne predlagatelj in ne njegov pooblaščenec, ne da bi svoj izostanek opravičila, naroka nista udeležila) do umika predloga in da postopek ni prinesel pravnih posledic. Vse to pa hkrati potrjujejo navedbe nasprotnega udeleženca v odgovoru na predlagateljev predlog, in sicer da naj bi predlagatelj v konkretnem postopku predlagal „zgolj“, da se meja uredi tako, kakor je bila „ugotovljena“ (predlagana) v predhodnem postopku ureditve meje, in s katero se predlagatelj takrat ni strinjal. Glede na zaključek o nepotrebnosti postopka, je stroške, ki so zaradi njega nastali nasprotnemu udeležencu, moč pripisati predlagateljevi krivdi. Iz tega razloga mu jih je ta dolžan tudi povrniti.
ZPP člen 112, 112/2, 185, 185/1, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 1003, 1004.
trditveno in dokazno breme – pomanjkljiva trditvena podlaga – prekluzija
Nespornih dejstev res ni treba dokazovati, vendar lahko sodišče neko dejstvo ugotovi kot nesporno šele takrat, ko stranka tako dejstvo sploh navaja oziroma se nanj sklicuje. Z izvajanjem dokazov ni mogoče nadomestiti pomanjkljivih trditev.
zastopanje – zakoniti zastopnik – društvo – potek mandata predsednika društva – upravičenje za zastopanje društva – učinki zastopanja
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da pogodba z dne 6. 5. 2008 in sporazum z dne 22. 11. 2010 ne zavezujeta tožene stranke, ker ju je podpisal A. A., ki mu je mandat predsednika iztekel 20. 2. 2007. A. A. je bil v času podpisa pogodbe in sporazuma v registru društev vpisan kot predsednik, v postopku pa se je prepričljivo ugotovilo, da so člani kluba šteli A. A. za zakonitega zastopnika kluba, ker je zagotavljal nespremenjeno in nemoteno delovanje kluba.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost terjatve – nastanek terjatve – odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi – opozorilo na posledice
Drži sicer pritožbeni očitek, da tožnik (ne glede na to, da ga zastopa kvalificiran pooblaščenec, odvetnik) ni bil opozorjen na pravne posledice iz 1. in 3. odstavka 58. člena ZIZ, kot to določa 1. odstavek 57. člena ZIZ, vendar v obravnavanem primeru sodišče pri odločanju o toženčevem ugovoru zoper sklep o začasni odredbi ni presojalo tožbenega zahtevka (vsaj ne neposredno), temveč zgolj verjetnost obstoja nastanka terjatve (zahtevka za vrnitev nepremičnin), v zavarovanje katere je bila predlagana in izdana začasna odredba. Jasno pa je, da je nastanek terjatve, v zavarovanje katere je bila predlagana začasna odredba, odvisen od (ne)utemeljenosti (tožbenega) zahtevka za razvezo pogodbe o preužitku.