invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije - sprememba v stanju invalidnosti - invalid II. kategorije
Pri tožniku (invalidu II. kategorije) ni prišlo do popolne izgube delazmožnosti, zato niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji iz prve alineje drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, da bi se tožnika razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine.
Pri tožniku je podana preostala delovna zmožnost, za kar ni potrebna poklicna rehabilitacija, zato tožnik po drugi alineji 67. člena ZPIZ-1 ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012959
ZNOMCMO člen 4, 4/1, 4/1-1, 4/1-2, 17. OZ člen 131, 131/1.
plačilo razlike plače - napotena oseba - napotitve oseb na mednarodne civilne misije - državni organ - materialna škoda - odškodninska odgovornost - pogodba o zaposlitvi
Izbirna komisija je na podlagi soglasja tožničinega predstojnika in pozitivnega mnenja Sodnega sveta sprejela sklep, da je tožnica (sodnica) primerna in usposobljena za delo v mednarodni civilni misiji. Tožnica ni želela podpisati pogodbe o zaposlitvi, ki je osnovni pogoj za napotitev na misijo, ker je ocenila, da je to zanjo degradacija sodniškega dela oziroma funkcije. Zakon o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije (ZNOMCMO) v 17. členu določa, da mora izbrani kandidat podpisati pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev, ali drugim zakonom, ki ureja njihov položaj oz. službo. Tožena stranka je tožnici ponudila sklenitev pogodbe o zaposlitvi, v kateri bi se upošteval tožničin dejanski plačni razred sodniške plače. Tožnici bi sodniška funkcija mirovala. Pripadala bi ji plača v skladu z veljavno zakonodajo Republike Slovenije in ne plača, kot so jo prejemali njeni kolegi, saj so prejemali plačo v skladu z zakonodajo lastne države. Zato tožnici vtoževana razlika med plačo, ki naj bi jo prejemala in plačo, ki jo je prejemala kot okrožna sodnica, ne pripada.
odpravnina - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok
Tožnikom je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo zaradi poteka časa, za katerega so imeli sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Tožena stranka je tožnike pisno obvestila, da jim po poteku določenega časa ne bo podaljšala pogodbe o zaposlitvi in ti v roku 30 dneh od prejema pisnega obvestila niso zahtevali sodnega varstva v zvezi z ugotovitvijo nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi (čl. 204/3 ZDR). Tožbo so vložili šele po dveh letih. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbo v delu primarnih zahtevkov, s katerimi so tožniki uveljavljali transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas.
Tožnikom je pogodba o zaposlitvi prenehala veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena (prvi odstavek 77. člena ZDR). Za takšne načine prenehanje pogodbe o zaposlitvi ZDR ni predvideval pravice do odpravnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - UZANCE
VSL0081819
OZ člen 288, 417, 417/1, 419, 419/1, 420. SPZ člen 207, 207/3. ZPP člen 188, 188/3. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 63, 64, 65.
pogodba o odstopu terjatve - obvestitev dolžnika - določenost predmeta - konkurenca navadne in fiduciarne cesije - domneva potrditve situacij - podizvajalska pogodba - neposredno plačilo podizvajalcu - uzance - vračunavanje obresti in stroškov
Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev – dovolj je, da je o cesiji obveščen. Od trenutka obvestitve dalje je dolžan svojo obveznost izpolniti prevzemniku terjatve. Njegova obveznost do odstopnika s tem ugasne.
V primeru, ko si konkurirata navadna in fiduciarna cesija, je za presojo, katera je veljavna, odločilen trenutek obvestitve dolžnika o odstopu terjatve. Prioriteta glede na čas sklenitve cesije pride v poštev le v primeru konflikta večkratnih fiduciarnih cesij iste terjatve.
Določba 288. člena OZ je kogentna, vendar le na dolžnikovi strani. Upnik od nje lahko odstopi in plačilo poračuna drugače, na primer najprej kot plačilo glavnice (kar je za dolžnika ugodneje, saj s tem nehajo teči zamudne obresti).
Sodišče prve stopnje je odškodninski zahtevek (pravilno: tožbo) tožnice zavrglo, ne da bi navedlo razloge za takšno odločitev. Ker sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, je podana kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
V obravnavanem primeru postopek osebnega vročanja odpovedi ni potekal tako, kot to določata tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP. Iz vročilnice namreč ne izhaja, da je vročevalec poskušal s t.i. nadomestno vročitvijo tožničinemu partnerju. Le če vročitev po 140. členu ZPP ni možna, kar v konkretnem primeru ni izkazano, bi moral vročevalec pustiti tožnici v nabiralniku obvestilo (ne pa pisanja), v katerem navede, kje se pisanje nahaja in rok, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Tega vročevalec ni storil, zato pogoj za zakonsko fikcijo vročitve ni izpolnjen. Po določbi 87. člena ZDR mora biti (pisna) odpoved vročena delavcu osebno in dokler ni vročena, ne more imeti učinkov. Šele z vročitvijo začne teči tudi odpovedni rok in rok za sodno varstvo.
ZJU člen 39, 39/2, 95, 156, 156/2, 156/3, 156/4. ZDR člen 15, 15/4, 75.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - javni uslužbenec - ukinitev delovnega mesta - dejansko delo
Tožena stranka, kljub spremembi Akta o sistemizaciji, s katerim je ukinila delovno mesto, za katero je imel tožnik formalno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, tožniku ne more zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga za to delovno mesto, če del in nalog tega delovnega mesta tožnik dejansko in po sporazumu s toženo stranko ni opravljal. Če je tožnik opravljal drugo delo, kakor tisto, za katero je imel sklenjen aneks k pogodbi o zaposlitvi, mu gredo tudi vse pravice glede na to drugo delovno mesto.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - odpovedni rok - odpoved pravici - denarno povračilo namesto odpovednega roka
Po določbi 94. člena ZDR se delavec in delodajalec lahko dogovorita o ustreznem denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka. Tožnik in tožena stranka nista sklenila pisnega dogovora na podlagi 94. člena ZDR, zato tožniku ne pripada denarno povračilo namesto odpovednega roka, in sicer ne glede na to, da je tožnik podal izjavo, da se odpoveduje pravici koriščenja odpovednega roka.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnik je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazala s pogodbo o najemu stanovanja v kraju izobraževanja. Zato je upravičen do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
ZIZ člen 56. ZPP člen 98, 98/1, 98/4, 98/5, 360, 360/1.
zavrženje pritožbe - odsotnost pooblastila
Peti odstavek 98. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ nalaga sodišču, da ne glede na določbe iz prvega do četrtega odstavka 98. člena ZPP,(1) ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če k vlogi ni predložil pooblastil, ampak pravno sredstvo zavrže. Glede na ugotovljeno, da k pritožbi ni bilo priloženo pooblastilo odvetnice za zastopanje drugega dolžnika, prav tako pooblastilo ni bilo vloženo pred tem, saj se v spisu ne nahaja, je pritožbeno sodišče pritožbo drugega dolžnika kot nedovoljeno zavrglo (peti odstavek 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 343. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
V spornem obdobju je tožnica kot stevardesa pri toženi stranki opravljala delo preko napotnic študentskega servisa. Pri toženi stranki je bila redno vključena v njen delovni proces, zato si ni mogla sama izbirati letov, prostih dni in ostalih odsotnosti. Delo je opravljala po odredbah in navodilih ter pod nadzorom tožene stranke. Ta je planirala in ji odrejala delo, ki ga je morala opravljati po predpisanih postopkih za delo kabinskega osebja. Obseg dela tožnice je bil enak, kot obseg dela redno zaposlenih stevardov. Njeno delo ni bilo občasno, ker ni trajalo le krajši čas ali občasno, ampak stalno. Delo tožnice je tako pri toženi stranki imelo vse elemente delovnega razmerja po 4. členu ZDR, zato je njen tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja za vtoževano obdobje utemeljen.
Bistvo varstva zaradi motenja posesti je v tem, da se varuje pred samovoljnimi posegi proti tistim, ki na silo odvzamejo posest zato, ker štejejo, da so upravičeni do takšne posesti oziroma, da je dejanje opravljeno v njihovo korist. Namen varstva je namreč ta, da tisti, ki ima neko stvar v posesti, le-to obdrži in da se prepreči samovolja tistega, ki meni, da je upravičen do takšne posesti.
ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna oblika
Tožena stranka ni dokazala, da je tožniku podala pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi. S tem, ko je brez pravne podlage tožnika odjavila iz delovnega razmerja in socialnih zavarovanj, še pred potekom zadnje sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je ravnala nezakonito. Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja za vtoževano obdobje utemeljen.
denarna socialna pomoč - izredna denarna socialna pomoč - varstveni dodatek
Dodelitev izredne denarne socialne pomoči je namenjena za reševanje materialne ogroženosti, do katere je prišlo zaradi nastalih izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje, pa jih samska oseba z lastnimi dohodki oziroma dohodkom družine ne more pokriti. Takšni izredni stroški pa so drugačni od tistih, za katere je namenjen varstveni dodatek.
Tožničina vloga za dodelitev izredne denarne socialne pomoči je pravilno zavrnjena, ker je tožnica v vlogi zaprosila za kritje izdatkov za zdravstvene namene in premostitev sedanje materialne ogroženosti, kar je namen dodelitve denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka, izredna denarna socialna pomoč pa temu ni namenjena.
ZUJF člen 1, 246. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. ZPIZ-1 člen 402, 404, 430.
upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Določba 246. člena ZUJF je bila veljavna in pravno upoštevna podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa tožene stranke, zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev tega sklepa ni utemeljen.
subvencioniranje najemnine - popolnost vloge - zavrženje vloge - predsodni postopek - denarna socialna pomoč
Denarna socialna pomoč je transfer iz javnih sredstev, o katerem odloča in dajatev izplačuje CSD, zato za tovrstni prejemek ni dovoljeno zahtevati posebnega potrdila (66. člen ZUP). Uradna oseba, ki vodi postopek, mora podatke o denarnih nakazilih v skladu s 139. členom ZUP pridobiti po uradni dolžnosti od nosilca. Zato v obravnavanem predsodnem postopku niso bili izpolnjeni pogoji za zavrženje vloge za priznanje pravice do subvencionirane najemnine po 67. členu ZUP.
načelo enake vrednosti dajatev - soglasje k ponudbi
Ker je tožeča stranka z deli pričela in jih izvedla, ne da bi pred tem pridobila soglasje tožene stranke k višji urni postavki za opravljena dela, je obdržala upravičenje zahtevati od tožene stranke plačilo zgolj v višini predhodno dogovorjene cene po osnovni pogodbi, ki med strankama niti ni sporna. Na takšen zaključek ne vpliva okoliščina, da v Sloveniji v spornem obdobju ni bilo kadra za izvedbo tovrstnega specifičnega naročila tožene stranke. Zgolj iz okoliščine, da se je tožena stranka strinjala s tujimi izvajalci del, še ni mogoče sklepati na utemeljenost zahtevka za višjo urno postavko. Prav tako je materialnopravno zmotno sklepanje, da je tožena stranka s prevzemom del in plačilom potnih stroškov mehanikov iz Švedske priznala svoj dolg do tožeče stranke, saj iz povzetih dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da tožena stranka soglasja k višji urni postavki tožeči stranki ni podala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081836
OZ člen 588, 604, 604/1, 610, 610/1. ZPP člen 155.
zakupna pogodba – podjemna pogodba – odtujitev po izročitvi v zakup – prenos pogodbenega razmerja – obvestilo o prenosu – karakteristična izpolnitev – prevozni stroški odvetnika
Učinki prenosa zakupnega razmerja zaradi prodaje proti zakupniku nastopijo šele, ko je slednji o prenosu lastninske pravice obveščen. Prenos lastninske pravice in sprememba upnika za sprejem izpolnitve plačil zakupnine mu morata biti posebej naznanjena. Šele potem lahko od zakupnika zahtevamo, da svoje obveznosti iz pogodbe izpolni novemu lastniku oziroma novemu zakupodajalcu. Do obvestila o prenosu lahko zakupnik v celoti vse svoje obveznosti veljavno izpolni prejšnjemu zakupodajalcu, prav tako pa lahko od njega zahteva izpolnitev vseh obveznosti zakupodajalca.
Le v primeru, če bi šlo za zahtevnejše primere, v kateri substituiranje ni možno ali pa v primeru, ko gre za zadeve zaupnejše narave ter v primerih, ko je izkazano, da ni mogoče dobiti substituta, pripadejo odvetniku tudi prevozni stroški na sedež sodišča iz drugega kraja.
starostna pokojnina - lastnost zavarovanca - odškodnina - zakonske zamudne obresti - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Za priznanje odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti je odločilen čas, ko je bila izdana nepravilna oz. nezakonita odločba, ki je bila nato odpravljena in tožniku priznana pravica za nazaj. V času izdaje dokončne odločbe, ki je bila predmet presoje pred sodiščem (1. 10. 2012), je veljal ZPIZ-1, ki je v določbi 276. člena urejal tudi odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti. Kasneje sprejeti ZPIZ-2, ki je začel veljati 1. 1. 2013, na priznano odškodnino nima nobenega vpliva. ZPIZ-2 niti v prehodnih določbah ne posega v ureditev priznavanja odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti, kar pomeni, da sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da je odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti priznalo zgolj do 31. 12. 2012.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnica je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazala s pogodbo o najemu stanovanja v kraju izobraževanja. Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Fizična oseba, ki začasno prebiva izven kraja stalnega prebivališča, je sicer dolžna prijaviti začasno prebivališče v treh dneh od njene naselitve, vendar opustitev te dolžnosti pomeni prekršek iz 25. člena ZPPreb UPB1, ki se kaznuje s predpisano globo, ne pa izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
predhodna odredba – postopek zavarovanja – prisilna poravnava – ustavitev postopka in razveljavitev dejanj
Izvršilno sodišče mora na podlagi določbe drugega odstavka 216. člena ZFPPIPP (31. člen novele ZFPPIPP-F, ki je začela veljati 7.12.2013) ustaviti postopek zavarovanja s predhodno odredbo, ki je bil prekinjen po prvem odstavku 132. člena ZFPPIPP, in razveljaviti dejanja, opravljena v tem postopku. Razveljavitev pa se seveda nanaša na vsa dejanja, tudi tista, ki temeljijo na pravnomočnem sklepu o predhodni odredbi, upoštevaje ob tem, da predstavlja predhodna odredba zgolj začasni ukrep zavarovanja, ki ustvarja le časovno omejeno zastavno (ločitveno) pravico.