DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VDS0012811
ZPP člen 287. ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 150.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stečaj - dajatveni zahtevek - objektivna odgovornost - nevarna stvar
Tožnik od tožene stranke vtožuje plačilo odškodnino za škodo, ki mu je nastala zaradi nezgode pri delu. Sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo materialnega prava, ko je odločalo o dajatvenem zahtevku tožnika zoper prvo toženo stranko (tožnikovega delodajalca), ki je v stečaju. Po določbah ZFPPIPP se o dajatvenem zahtevku upnika odloči s sklepom v stečajnem postopku, zaradi česar je v pravdnem postopku dovoljeno uveljavljati le zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve. Ker je tožnik tudi po uvedbi stečajnega postopka in prijavi terjatve v stečajno maso tožene stranke še vedno uveljavljal dajatveni zahtevek zoper njo, bi moralo sodišče prve stopnje takšen zahtevek zavrniti.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da med tretje toženo stranko in tožnikom v trenutku, ko je prišlo do nezgode na delu, ni obstajalo delovno razmerje, je pa bil tožnik pri njej vključen v delovni proces ter je delo izvajal v prostorih in na stroju tretje tožene stranke. Na podlagi tega je ugotovilo, da je tretja tožena stranka v tem sporu pasivno legitimirana. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, na podlagi česa je štelo, da je bil tožnik vključen v organizirani proces pri tretje toženi stranki. Tudi sicer je potrebno upoštevati, da ni pomembno lastništvo prostorov in stroja, kjer je delal tožnik, ampak imetništvo oziroma posest nad njim, saj po 150. členu OZ za škodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik. S tem se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - dokazno breme - obseg sodne presoje - vezanost na odpovedni razlog
Delodajalec v sodnem postopku ne more razširjati dejansko opredeljenih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma navajati in uveljavljati drugih ali dodatnih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče dodatnih razlogov ne upošteva, temveč presoja le obstoj in zakonitost odpovedi iz razloga, iz katerega je pri podani odpovedi izhajal in ga obrazložil sam delodajalec.
Tožnica je delala na delovnem mestu „živilski delavec“in ne na delovnem mestu „prodajalka“, na katerem ji je tožena stranka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Prišlo je do dejanskega sporazumnega izvrševanja drugačne pogodbe o zaposlitvi med strankama, vendar nepodpis pogodbe o zaposlitvi ne vpliva na obstoj in veljavnost takšne pogodbe. Ker je tožnica delala večino dela kot „živilski delavec“ in ne na delovnem mestu „prodajalka“, ki ga je tožena stranka „ukinila“, je izpodbijana odpoved nezakonita.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - predlog za odlog izvršbe - predlog za omejitev izvršbe - standard nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - realizacija izvršbe kot škoda
Prodaja poslovnih deležev v družbah H. A. d.o.o. in N. A. d.o.o., sicer lahko predstavlja problem in prinaša določene spremembe v upravljanju teh gospodarskih družb, vendar realizacija izvršbe sama po sebi ne predstavlja tiste škode, ki je varovana z 71. členom ZIZ.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012838
ZDR člen 184. ZPP člen 52, 52/1, 52/2, 60. ZPP člen.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stavrna pristojnost - delodajalec - zavarovalnica - podružnica
Za sojenje v sporih zoper pravno osebo, ki ima podružnico zunaj svojega sedeža, je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je ta podružnica, če izvira spor iz pravnega razmerja s to podružnico (60. člen ZPP). Tožnik je ob vložitvi tožbe izbral krajevno pristojnost sodišča, na območju katerega je podružnica prvotožene stranke (zavarovalnice), zato bi moralo sodišče prve stopnje po umiku tožbe zoper drugotoženo stranko (delodajalca) zadevo odstopiti stvarno in krajevno pristojnemu okrajnemu sodišču, na območju katerega je ta podružnica.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 44/2, 45.
zdraviliško zdravljenje
Pravico do zdraviliškega zdravljenja, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, je iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja glede na 43. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja mogoče priznati le osebi, ki mora zaradi svojega zdravstvenega stanja in drugih pogojev med rehabilitacijo bivati v zdravilišču, pod pogojem, da je podano katero od bolezenskih stanj, določenih v 45. členu Pravil in izpolnjen vsaj eden od predpisanih pričakovanih rezultatov iz drugega odstavka 44. člena Pravil. V obravnavani zadevi ni dokazan nobeden od predpisanih pogojev, zato tožnikov zahtevek na priznanje pravice do 14-dnevnega zdravljenja v naravnem zdravilišču ni utemeljen.
odpravnina - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok
Tožnikom je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo zaradi poteka časa, za katerega so imeli sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Tožena stranka je tožnike pisno obvestila, da jim po poteku določenega časa ne bo podaljšala pogodbe o zaposlitvi in ti v roku 30 dneh od prejema pisnega obvestila niso zahtevali sodnega varstva v zvezi z ugotovitvijo nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi (čl. 204/3 ZDR). Tožbo so vložili šele po dveh letih. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbo v delu primarnih zahtevkov, s katerimi so tožniki uveljavljali transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas.
Tožnikom je pogodba o zaposlitvi prenehala veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena (prvi odstavek 77. člena ZDR). Za takšne načine prenehanje pogodbe o zaposlitvi ZDR ni predvideval pravice do odpravnine.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - dokazovanje
Kadar pogodba o zaposlitvi ni sklenjena v pisni obliki, je višino dogovorjene plače in druge sestavine pogodbe dopustno ugotavljati tudi z listinami in zaslišanji strank ter prič. Sodišče prve stopnje je zanemarilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, ko je toženi stranki očitalo, da ni dokazala, da je prišlo do kakršnekoli spremembe pogodbe o zaposlitvi po določenem datumu, s katero bi bil dogovorjen polovični delovni čas in da s tem ni dokazala, da je dejansko prišlo do spremembe pogodbe o zaposlitvi iz polnega delovnega časa oz. da je tožnik po tem datumu delal le polovični delovni čas, ter preuranjeno ugodilo tožbenemu zahtevku.
ZIZ člen 56. ZPP člen 98, 98/1, 98/4, 98/5, 360, 360/1.
zavrženje pritožbe - odsotnost pooblastila
Peti odstavek 98. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ nalaga sodišču, da ne glede na določbe iz prvega do četrtega odstavka 98. člena ZPP,(1) ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če k vlogi ni predložil pooblastil, ampak pravno sredstvo zavrže. Glede na ugotovljeno, da k pritožbi ni bilo priloženo pooblastilo odvetnice za zastopanje drugega dolžnika, prav tako pooblastilo ni bilo vloženo pred tem, saj se v spisu ne nahaja, je pritožbeno sodišče pritožbo drugega dolžnika kot nedovoljeno zavrglo (peti odstavek 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 343. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
V spornem obdobju je tožnica kot stevardesa pri toženi stranki opravljala delo preko napotnic študentskega servisa. Pri toženi stranki je bila redno vključena v njen delovni proces, zato si ni mogla sama izbirati letov, prostih dni in ostalih odsotnosti. Delo je opravljala po odredbah in navodilih ter pod nadzorom tožene stranke. Ta je planirala in ji odrejala delo, ki ga je morala opravljati po predpisanih postopkih za delo kabinskega osebja. Obseg dela tožnice je bil enak, kot obseg dela redno zaposlenih stevardov. Njeno delo ni bilo občasno, ker ni trajalo le krajši čas ali občasno, ampak stalno. Delo tožnice je tako pri toženi stranki imelo vse elemente delovnega razmerja po 4. členu ZDR, zato je njen tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja za vtoževano obdobje utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081836
OZ člen 588, 604, 604/1, 610, 610/1. ZPP člen 155.
zakupna pogodba – podjemna pogodba – odtujitev po izročitvi v zakup – prenos pogodbenega razmerja – obvestilo o prenosu – karakteristična izpolnitev – prevozni stroški odvetnika
Učinki prenosa zakupnega razmerja zaradi prodaje proti zakupniku nastopijo šele, ko je slednji o prenosu lastninske pravice obveščen. Prenos lastninske pravice in sprememba upnika za sprejem izpolnitve plačil zakupnine mu morata biti posebej naznanjena. Šele potem lahko od zakupnika zahtevamo, da svoje obveznosti iz pogodbe izpolni novemu lastniku oziroma novemu zakupodajalcu. Do obvestila o prenosu lahko zakupnik v celoti vse svoje obveznosti veljavno izpolni prejšnjemu zakupodajalcu, prav tako pa lahko od njega zahteva izpolnitev vseh obveznosti zakupodajalca.
Le v primeru, če bi šlo za zahtevnejše primere, v kateri substituiranje ni možno ali pa v primeru, ko gre za zadeve zaupnejše narave ter v primerih, ko je izkazano, da ni mogoče dobiti substituta, pripadejo odvetniku tudi prevozni stroški na sedež sodišča iz drugega kraja.
ZU člen 26, 26/3. ZSPJS člen 25, 25/2. KPJS člen 35. KPND člen 38.
plačilo razlike plače - dodatek za delovno dobo - ustanova - javni uslužbenci
Toženo stranko kot ustanovo zasebnega prava zavezujejo določbe ZU, ki v 3. odstavku 26. člena določa, da drugi stroški, ki se lahko namenjajo za poslovanje ustanove (plače, potni stroški, dnevnice zaposlenih ter drugi stroški poslovanja in podobno), ne smejo presegati višine, določne s predpisi za področje državne uprave, če ni v aktu o ustanovitvi ali pravilih določeno drugače. Ker v aktu o ustanovitvi tožene stranke in njegovih dopolnitvah ni določeno, da bi drugi stroški lahko presegali višino, določeno s predpisi za področje državne uprave, je tožena stranka dolžna pri obračunu plače in pri povračilu stroškov dela upoštevati predpise, ki veljajo za javne uslužbence, kar pomeni, da je dolžna svojim zaposlenim obračunavati plače in materialne stroške tako, kot je to določeno za javne uslužbence.
plačilo razlike plače - vojska - plačilo za dejansko opravljeno delo - obveznost plačila - dodatek - povečan obseg dela in obremenitev - dodatek za posebna znanja in obremenitve pri delu
Tožnik odločb, na podlagi katerih mu je bila v spornem obdobju določena plača, ni izpodbijal. Plače so bile tožniku pravilno obračunane in izplačane v skladu s pravnomočnimi odločbami in veljavno formacijo, zato njegov zahtevek za plačilo razlike v plači ni utemeljen. Zahtevek prav tako ni utemeljen na podlagi plačila za dejansko opravljeno delo. Tak zahtevek je lahko utemeljen, če delavec dejansko opravlja delo nekega drugega delovnega mesta, kot pa je tisto, na katerega je formalno razporejen. Tožnik ni opravljal dela na neki drugi formacijski dolžnosti, temveč na formacijskih dolžnosti, na katero je bil imenovan. Prav tako ni opravljal enakega dela kot ostali sodelavci oziroma priče, ki so bili v skladu s formacijo in ustreznimi odločbami razporejeni v plačilne razrede z višjim količnikom od tožnika.
Tožnik je bil imenovan na formacijsko dolžnost letalsko-tehničnega osebja, zato je na podlagi tega dejstva upravičen do vtoževanega 20 % povišanja osnovne plače. Zato bi tožena stranka tožniku tudi v spornem obdobju na podlagi 59. člena ZSSlov, sklepa Vlade RS z dne 22. 11. 2007, odredbe ministra z dne 22. 1. 2008 ter formacije morala izplačevati 20 % dodatek za posebna znanja in obremenitve pri delu.
ZUJF člen 1, 246. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. ZPIZ-1 člen 402, 404, 430.
upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Določba 246. člena ZUJF je bila veljavna in pravno upoštevna podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa tožene stranke, zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev tega sklepa ni utemeljen.
Tožnik ni vtoževal ugotovitve, da mu je delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo dne 21. 8. 2012 in da je dolžna tožena stranka tožniku vzpostaviti delovno razmerje za čas od 22. 8. 2012 dalje oziroma do vključno 18. 12. 2013. Ker je kljub navedenemu sodišče prve stopnje v izreku izpodbijane sodbe ugotovilo nezakonito prenehanje delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki z dnem 21. 8. 2012 in naložilo toženi stranki, da je dolžna tožniku vzpostaviti delovno razmerje za čas od 22. 8. 2012 do vključno 18. 12. 2013, je prekoračilo njegov tožbeni zahtevek. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 357. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo.
predhodna odredba – postopek zavarovanja – prisilna poravnava – ustavitev postopka in razveljavitev dejanj
Izvršilno sodišče mora na podlagi določbe drugega odstavka 216. člena ZFPPIPP (31. člen novele ZFPPIPP-F, ki je začela veljati 7.12.2013) ustaviti postopek zavarovanja s predhodno odredbo, ki je bil prekinjen po prvem odstavku 132. člena ZFPPIPP, in razveljaviti dejanja, opravljena v tem postopku. Razveljavitev pa se seveda nanaša na vsa dejanja, tudi tista, ki temeljijo na pravnomočnem sklepu o predhodni odredbi, upoštevaje ob tem, da predstavlja predhodna odredba zgolj začasni ukrep zavarovanja, ki ustvarja le časovno omejeno zastavno (ločitveno) pravico.
invalidska pokojnina - ponovni vstop v zavarovanje
Čeprav je bil tožnik v obdobju od 8. 6. 2005 do 7. 3. 2007 zavarovan kot brezposelna oseba in nato od 8. 3. 2006 do 7. 1. 2010 prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje kot brezposelna oseba in je bilo nato šele s pravnomočno sodbo z dne 10. 10. 2012 ugotovljeno, da ima od 8. 1. 2010 do 11. 12. 2011 status zavarovanca po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1, ker je bil v času od 11. 3. 2004 do 11. 12. 2011 v sodnem registru neprekinjeno vpisan kot edini družbenik in hkrati poslovodja zasebne družbe, ne gre za ponovno vključitev v zavarovanje od 8. 1. 2010 oziroma potem, ko je že pridobil pravico do invalidske pokojnine. Toženec zato v določbi 178. člena ZPIZ-1 ni imel podlage za ustavitev izplačevanja invalidske pokojnine v spornem obdobju oziroma za odločitev, da od 8. 10. 2010 do 11. 12. 2011 tožnik ni imel pravice do izplačevanja invalidske pokojnine, ki je bila tožniku priznana s pravnomočno odločbo z dne 16. 12. 2009.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012835
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - investitor - izvajalec del - krivdna odgovornost
V skladu z gradbeno pogodbo je drugotožena stranka (izvajalec) v spornem času izvajala demontažo armstrong stropa ter slikopleskarska dela v prostorih prvotožene stranke (investitorja). Direktor drugotožene stranke je opravljal demontažo stropa, tožnik pa mu je pri tem pomagal. Tožniku je ob demontaži stropa nenadoma padel v oko tujek oziroma prah. Z zaščitnimi očali bi se bilo mogoče tovrstni poškodbi izogniti. Drugotožena stranka se je v gradbeni pogodbi zavezala, da bo med izvajanjem samostojno poskrbela za vse potrebne ukrepe varstva pri delu in varstva pred požarom, za morebitne opustitve ukrepov pa bo prevzela popolno odgovornost. Zato je podana krivdna odgovornost drugotožene stranke za vtoževano škodo, saj ni zagotovila varnega dela oziroma varnega delovnega okolja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - odpovedni rok - odpoved pravici - denarno povračilo namesto odpovednega roka
Po določbi 94. člena ZDR se delavec in delodajalec lahko dogovorita o ustreznem denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka. Tožnik in tožena stranka nista sklenila pisnega dogovora na podlagi 94. člena ZDR, zato tožniku ne pripada denarno povračilo namesto odpovednega roka, in sicer ne glede na to, da je tožnik podal izjavo, da se odpoveduje pravici koriščenja odpovednega roka.