Tožba je bila vložena po začetku stečaja nad toženo stranko, zato konkretni pravdni postopek sploh ni bil prekinjen in tožeča stranka po izdaji sklepa o preizkusu terjatev (prerekana glavnična terjatev v višini 28.900,00 EUR) tudi po oceni pritožbenega sodišča sploh ni bila dolžna predlagati nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka.
Ker tožeča stranka v stečajnem postopku nad toženo stranko sploh ni prijavila terjatve iz naslova zakonskih zamudnih obresti od glavničnega zneska 28.900,00 EUR za čas od 21.12.2012 do plačila, je pravilna in zakonita odločitev sodišča prve stopnje, da se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne, saj je terjatev iz tega naslova v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP).
Pri samostojnih ali brezpogojnih garancijah je edini pogoj za izplačilo garancijskega zneska pravočasna in pravilna predložitev pisne zahteve koristnika garancije, naj garant v dogovorjenem roku izplača dogovorjeni znesek. Vendar pa v konkretnem primeru ne gre za takšno vrsto garancijske izjave, kot to zmotno ocenjuje obravnavana pritožba.
V konkretni garancijski izjavi je resda garant zapisal, da se z garancijo nepreklicno in brezpogojno zavezuje, da bo v določenem roku plačal upravičencu po prejemu pisnega zahtevka dolgovani garancijski znesek, vendar pa je v nadaljevanju tudi zapisano, da mora zahtevek za unovčitev garancije vsebovati tudi originalni izvod garancije. To pa po eni strani pomeni, da gre v konkretnem primeru za garancijo „brez ugovora“, ki je samostojna in neodvisna (nepogojna) od veljavnosti osnovnega pravnega razmerja, po drugi strani pa ima dana garancijska izjava tudi vse značilnosti dokumentarne garancije, ki poleg predložitve pisne zahteve koristnika (upravičenca) kot pogoj določa tudi istočasno predložitev originala same garancijske izjave.
ZPIZ/92 člen 123. ZPIZ-1 člen 94, 94/1, 446. ZUP člen 7, 7/1.
nadomestilo za invalidnost - invalid - invalidnost III. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – uporaba zakona - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Tožnik kot invalid III. kategorije invalidnosti ob vložitvi zahteve dne 6. 11. 2012 ni imel zakonske podlage za pridobitev pravice do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev, temveč kvečjemu ene od pravic po ZPIZ-1. Zato je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, kot so določeni v 1. odstavku 94. člena ZPIZ-1, utemeljeno tožniku priznalo pravico do nadomestila za invalidnost.
ZJU člen 39, 39/2, 95, 156, 156/2, 156/3, 156/4. ZDR člen 15, 15/4, 75.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - javni uslužbenec - ukinitev delovnega mesta - dejansko delo
Tožena stranka, kljub spremembi Akta o sistemizaciji, s katerim je ukinila delovno mesto, za katero je imel tožnik formalno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, tožniku ne more zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga za to delovno mesto, če del in nalog tega delovnega mesta tožnik dejansko in po sporazumu s toženo stranko ni opravljal. Če je tožnik opravljal drugo delo, kakor tisto, za katero je imel sklenjen aneks k pogodbi o zaposlitvi, mu gredo tudi vse pravice glede na to drugo delovno mesto.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - predlog za odlog izvršbe - predlog za omejitev izvršbe - standard nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - realizacija izvršbe kot škoda
Prodaja poslovnih deležev v družbah H. A. d.o.o. in N. A. d.o.o., sicer lahko predstavlja problem in prinaša določene spremembe v upravljanju teh gospodarskih družb, vendar realizacija izvršbe sama po sebi ne predstavlja tiste škode, ki je varovana z 71. členom ZIZ.
Tožnik ni vtoževal ugotovitve, da mu je delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo dne 21. 8. 2012 in da je dolžna tožena stranka tožniku vzpostaviti delovno razmerje za čas od 22. 8. 2012 dalje oziroma do vključno 18. 12. 2013. Ker je kljub navedenemu sodišče prve stopnje v izreku izpodbijane sodbe ugotovilo nezakonito prenehanje delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki z dnem 21. 8. 2012 in naložilo toženi stranki, da je dolžna tožniku vzpostaviti delovno razmerje za čas od 22. 8. 2012 do vključno 18. 12. 2013, je prekoračilo njegov tožbeni zahtevek. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 357. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnik je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazala s pogodbo o najemu stanovanja v kraju izobraževanja. Zato je upravičen do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
invalidska pokojnina - ponovni vstop v zavarovanje
Čeprav je bil tožnik v obdobju od 8. 6. 2005 do 7. 3. 2007 zavarovan kot brezposelna oseba in nato od 8. 3. 2006 do 7. 1. 2010 prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje kot brezposelna oseba in je bilo nato šele s pravnomočno sodbo z dne 10. 10. 2012 ugotovljeno, da ima od 8. 1. 2010 do 11. 12. 2011 status zavarovanca po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1, ker je bil v času od 11. 3. 2004 do 11. 12. 2011 v sodnem registru neprekinjeno vpisan kot edini družbenik in hkrati poslovodja zasebne družbe, ne gre za ponovno vključitev v zavarovanje od 8. 1. 2010 oziroma potem, ko je že pridobil pravico do invalidske pokojnine. Toženec zato v določbi 178. člena ZPIZ-1 ni imel podlage za ustavitev izplačevanja invalidske pokojnine v spornem obdobju oziroma za odločitev, da od 8. 10. 2010 do 11. 12. 2011 tožnik ni imel pravice do izplačevanja invalidske pokojnine, ki je bila tožniku priznana s pravnomočno odločbo z dne 16. 12. 2009.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012838
ZDR člen 184. ZPP člen 52, 52/1, 52/2, 60. ZPP člen.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stavrna pristojnost - delodajalec - zavarovalnica - podružnica
Za sojenje v sporih zoper pravno osebo, ki ima podružnico zunaj svojega sedeža, je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je ta podružnica, če izvira spor iz pravnega razmerja s to podružnico (60. člen ZPP). Tožnik je ob vložitvi tožbe izbral krajevno pristojnost sodišča, na območju katerega je podružnica prvotožene stranke (zavarovalnice), zato bi moralo sodišče prve stopnje po umiku tožbe zoper drugotoženo stranko (delodajalca) zadevo odstopiti stvarno in krajevno pristojnemu okrajnemu sodišču, na območju katerega je ta podružnica.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 44/2, 45.
zdraviliško zdravljenje
Pravico do zdraviliškega zdravljenja, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, je iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja glede na 43. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja mogoče priznati le osebi, ki mora zaradi svojega zdravstvenega stanja in drugih pogojev med rehabilitacijo bivati v zdravilišču, pod pogojem, da je podano katero od bolezenskih stanj, določenih v 45. členu Pravil in izpolnjen vsaj eden od predpisanih pričakovanih rezultatov iz drugega odstavka 44. člena Pravil. V obravnavani zadevi ni dokazan nobeden od predpisanih pogojev, zato tožnikov zahtevek na priznanje pravice do 14-dnevnega zdravljenja v naravnem zdravilišču ni utemeljen.
ZPP člen 101, 101/1, 142, 142/3, 142/4. ZFPPIPP člen 123a, 123a/4.
zastopanje stranke v postopku zaradi insolventnosti – vročanje sodnih pošiljk – predložitev pooblastila za zastopanje – odvetnik – procesno učinkovanje pooblastilnega razmerja – pripojitev
V skladu s 4. odstavkom 123.a člena ZFPPIPP odvetniku za zastopanje stranke v postopku zaradi insolventnosti ni treba predložiti pooblastila. To določbo pa je potrebno razumeti samo na ta način, da odvetnik v insolvenčnih postopkih ni dolžan predložiti pooblastila kot listine, ki izkazuje pooblastilno razmerje med odvetnikom in stranko, ki jo zastopa v tem postopku. To pa ne pomeni, da odvetnik ni dolžan sodišče obvestiti o obstoju pooblastilnega razmerja s stranko, ki jo bo zastopal. Šele od trenutka, ko bo sodišče obveščeno o obstoju takšnega pooblastilnega razmerja, ima to lahko tudi procesne učinke v smislu dolžnosti sodišča za vročanje sodnih pošiljk stranki preko takšnega pooblaščenca.
ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna oblika
Tožena stranka ni dokazala, da je tožniku podala pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi. S tem, ko je brez pravne podlage tožnika odjavila iz delovnega razmerja in socialnih zavarovanj, še pred potekom zadnje sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je ravnala nezakonito. Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja za vtoževano obdobje utemeljen.
denarna socialna pomoč - izredna denarna socialna pomoč - varstveni dodatek
Dodelitev izredne denarne socialne pomoči je namenjena za reševanje materialne ogroženosti, do katere je prišlo zaradi nastalih izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje, pa jih samska oseba z lastnimi dohodki oziroma dohodkom družine ne more pokriti. Takšni izredni stroški pa so drugačni od tistih, za katere je namenjen varstveni dodatek.
Tožničina vloga za dodelitev izredne denarne socialne pomoči je pravilno zavrnjena, ker je tožnica v vlogi zaprosila za kritje izdatkov za zdravstvene namene in premostitev sedanje materialne ogroženosti, kar je namen dodelitve denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka, izredna denarna socialna pomoč pa temu ni namenjena.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - prevoz na delo in z dela
Prevoz od kraja bivanja do kraja dela in nazaj v trajanju nad 3 urami nedvomno predstavlja hudo obremenitev za delavca tako s stališča fizične obremenitve kot tudi glede vpliva na socialne razmere delavca (na primer delavci - starši s predšolskimi ali mladoletnimi otroki). Zato je utemeljeno, da delavec pri odločitvi o sprejemu nove pogodbe o zaposlitvi v zvezi z urami vožnje od kraja opravljanja do kraja bivanja ni obremenjen z dogovorom iz prejšnje pogodbe o zaposlitvi (in s posledicami morebitne odklonitve take ponujene pogodbe o zaposlitvi), temveč da se vedno znova (ob vsaki ponudbi nove pogodbe o zaposlitvi po redni odpovedi prejšnje pogodbe o zaposlitvi) odloči, če bo takšno zaposlitev sprejel.
Tožnikova pot na delo in z dela bi trajala več kot 3 ure, zato je bila ponujena zaposlitev tožniku neustrezna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080881
ZPP člen 212, 287, 339, 339/2, 339/2-10. OZ člen 633.
trditveno in dokazno breme – informativni dokazi – nadomeščanje trditev z dokazi – podjemna pogodba – spor majhne vrednosti – izvedba naroka – dopolnjevanje navedb na naroku – zavrnitev dokaznih predlogov
Niso dovoljeni t. i. informativni dokazi, pri katerih manjkajo dejanske navedbe oziroma so le te pavšalne in ki naj se izpeljejo zato, da bo njegova izvedba dala podlago za trditve. S predlaganjem dokaza in z njegovo izvedbo stranka ne more nadomestiti trditvene podlage.
Tožnik (invalid II. kategorije), ki je bil uživalec delne invalidske pokojnine se je starostno upokojil, nato pa ponovno vključil v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po reaktivaciji je opravljal odvetniško dejavnost s polovico polnega delovnega časa. Odločitev, da se tožniku preneha izplačevati starostna pokojnina, je pravilna, saj je tožnik ponovno pričel opravljati dejavnost s polovico polnega delovnega časa, za preostali delovni čas pa je utemeljeno uveljavljal pravico do delne invalidske pokojnine.
Tožena stranka je predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z izdano zamudno sodbo vložila po preteku 15-dnevnega roka iz drugega odstavka 117. člena ZPP, zato bi ga moralo sodišče prve stopnje v skladu z določbo 1. odstavka 120. člena ZPP zavreči.
ZPP člen 11, 110, 110/3. ZFPPIPP člen 48, 121, 374, 374/1, 374/1-2, 374/1-3.
sodni rok – prekluzivni rok – načelo hitrosti postopka – soglasje za prevzem premoženja – prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti – razdelitev premoženja upnikom – načrt razdelitve neunovčene stečajne mase
Prekluzivni rok je tisti rok, pri katerem procesnega dejanja po poteku roka ni več mogoče opraviti. Sodni roki niso zgolj instrukcijski zato, ker jih je mogoče podaljšati. Tudi sodni roki, ki so podaljšljivi (če podaljšanje ni pravočasno predlagano), so lahko prekluzivni.
V postopkih zaradi insolventnosti je načelo hitrosti postopka zelo poudarjeno in zavezuje sodišča, da procesna dejanja izvajajo v zakonsko določenih rokih. To velja tudi za stranke, ki morajo procesna dejanja v postopku zaradi insolventnosti izvajati hitro in brez zavlačevanja.
stroški stečajnega postopka – tekoči stroški – neracionalna raba denarja iz stečajne mase
Nepravilnosti, ki se nanašajo na neracionalno rabo denarja stečajnega dolžnika in napačne ter nesmiselne odločitve upraviteljice v zvezi z vodenjem pravdnih postopkov, v katerih je udeležen stečajni dolžnik, ima upnik možnost uveljavljati v zvezi s kršitvijo obveznosti upravitelja v postopku in morebitno disciplinsko oziroma odškodninsko odgovornostjo upravitelja. Morebitne kršitve obveznosti upravitelja pa ne morejo biti podlaga za neizplačilo že nastalih stroškov stečajnega postopka.