načelo formalne legalitete - razveljavitev izvršilnega naslova le z izrednimi pravnimi sredstvi - odlog na predlog dolžnika - oprava izvršbe kot nedopustni odložni razlog
Okoliščine, zaradi katerih je dolžnik mnenja, da je zahtevek upnika neutemeljen, mora dolžnik uveljavljati z izrednim pravnim sredstvom zoper sodbo v pravdnem postopku in v njem doseči spremembo oziroma razveljavitev odločitve. Dolžnik spregleda, da sodišče zamudne sodbe ne izda izključno zaradi pasivnosti tožene stranke, temveč utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pri čemer mora paziti tudi, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi. V tem obsegu sodišče presoja utemeljenost tožbene zahteve in sprejeta pravnomočna odločitev zavezuje izvršilno sodišče.
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne gospodarske javne službe in izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 28, 28/4.
spor majhne vrednosti – dimnikarske storitve - obveznost plačila
Izvajalec dimnikarskih storitev je do plačila „storitve“ upravičen tudi, če uporabnik storitev dimnikarske službe na najavljeni čas opravljanja storitev dimnikarske službe ne odpove in ga v dogovoru s koncesionarjem ne prestavi, ali če koncesionarju ne omogoči opravljanja storitev, razen če uporabnik zaradi daljše odsotnosti koncesionarju upravičeno ni mogel odpovedati najavljenega časa opravljanja storitev dimnikarske službe.
načelo formalne legalitete – nasprotovanje vsebini izvršilnega naslova - zastaranje
Okoliščine, ki jih izpostavlja dolžnik v ugovoru, s katerimi prereka samo terjatev ugotovljeno v izvršilnem naslovu in s katerimi očita procesne napake v postopku iz katerega izhaja izvršilni naslov, dolžnik v postopku izvršbe ne more (ponovno) uveljavljati, saj izvršilno sodišče v skladu z načelom formalne legalitete v izvršilni naslov ne sme posegati, pač pa mora v izvršilnem naslovu ugotovljeno terjatev le realizirati.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 167, 178, 178/2. ZPP člen 87, 87/3, 87/4, 89, 89/2.
pooblaščenec - pravna oseba - nedovoljena pritožba - pooblastilno razmerje - vrednost nepremičnin - cenilec - predujem - ustavitev izvršilnega postopka - potrebnost stroškov
Okoliščina, da je pravna oseba (ki jo je pooblastila upnica), pooblastila fizično osebo z opravljenim pravniškim državnim izpitom, torej osebo iz tretjega odstavka 87. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pa ugotovljene nedovoljenosti pritožbe ne sanira. Odločilno je namreč pooblastilno razmerje med upnico in osebo, ki jo je upnica pooblastila ter ali ta pooblaščenec izpolnjuje zakonsko zahtevane lastnosti za zastopanje, ne pa, ali ima te lastnosti oseba, ki jo je strankin pooblaščenec, kateri ni upravičen za zastopanje, pooblastil.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 252, 383, 390. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
osebni stečaj – stroški postopka – izvršba na podlagi verodostojne listine
Proti insolventnemu dolžniku po začetku postopka zaradi insolventnosti ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. Če pa je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izdan, čeprav je s tem kršena določba 1. odstavka 131. člena ZFPPIPP, sodišče prve stopnje, niti po uradni dolžnosti niti ob morebitni ugoditvi dolžnikovemu ugovoru, sklepa o izvršbi ne more razveljaviti in predloga za izvršbo zavreči.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066155
ZFPPIPP člen 442, 442/10.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - nadaljevanje izvršbe zoper družbenike - pravočasnost predloga za nadaljevanje - tek roka - prekinitev po ZPUOOD
Enoletni rok za uveljavitev terjatev zoper družbenike izbrisanih družb v obdobju od uveljavitve ZPUOOD (17. 11. 2011) do objave odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012 v Uradnem listu RS (18. 5. 2012) ni tekel.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0063130
SPZ člen 115. SZ-1 člen 2, 2/3. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 27, 27/1, 27/2, 33.
spor majhne vrednosti - upravnik - upravljanje poslovne stavbe - obratovalni stroški - fiksni stroški - pravni temelj za plačilo obratovalnih stroškov - način delitve obratovalnih stroškov
Če je posamezna enota nezasedena, se stroški, ki se delijo po številu uporabnikov, za to enoto ne obračunajo, in to samo v primeru, če ni merilnih naprav. Vendar pa to pravilo ne velja za vse obratovalne stroške, ampak zgolj za tiste, ki so vezani na uporabo posamezne enote (poraba vode v posamezni enoti in kanalščina, odvoz odpadkov, najem zabojnikov in ostali komunalni stroški). Če enota ni zasedena, je teh stroškov dejansko lahko manj, medtem ko dejstvo nezasedenosti enote ne vpliva na razne fiksne stroške, ki nastajajo neodvisno od opravljenih storitev ter dobav (priključna moč, priključek na infrastrukturo ipd.).
utemeljenost ugovora – listina kot edini dopusten dokaz prenehanja obveznosti
Ker upnik razpolaga z izvršilnim naslovom, ki daje materialnopravnemu razmerju strank nove kvalitete, mora dolžnik zagotoviti močne in zanesljive dokaze, da je terjatev, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu, prenehala.
ZNP člen 1, 33, 33/1, 48, 48/1, 49, 49/1. ZPP člen 262. ZDZdr člen 1, 39.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti – pregled s strani sodnega izvedenca – dokazovanje z izvedencem medicinske stroke – uporaba določb ZPP – zakonska analogija - prepoved uporabe prisilnih sredstev zoper stranko – neenotna sodna praksa – pravna sredstva – pritožba po poteku roka
Ker z izpodbijanim sklepom pravice drugih oseb niso prizadete, z njim pa se močno posega v položaj nasprotnega udeleženca – v njegovo osebno svobodo in pravico, da svobodno odloča o svojem zdravljenju,je višje sodišče na podlagi 3. odstavka 33. člena ZNP odločilo, da bo obravnavalo prepozno pritožbo.
Ker ZNP primerov, ko se udeležena oseba, ki naj se ji poslovna sposobnost odvzame oziroma je tak predlog podan, ne želi odzvati vabilu sodnega izvedenca psihiatrične stroke zaradi pregleda oziroma izdelave mnenja, ne ureja, mora sodišče uporabiti določbe ZPP, ne pa določb ZDZdr.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/3. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 18, 18/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo - kolektivna pogodba
Toženo stranko zavezujejo določbe Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, ki v 18. členu urejajo poskusno delo. V 4. odst. 18. čl. določa, da mora biti delavec z oceno o opravljenem poskusnem delu seznanjen tri delovne dni pred iztekom poskusnega dela, sicer se šteje, da je poskusno delo uspešno opravil. Določba, ki uvaja fikcijo uspešne oprave poskusnega dela, v kolikor delavec z oceno o opravljenem poskusnem delu ni seznanjen pravočasno, daje delavcem več pravic, kot so določene z ZDR in je za delodajalca obvezujoča.
Tožena stranka bi morala tožniku, v kolikor je menila, da poskusne dobe ni opravil uspešno, predložiti pisno oceno najkasneje tri delovne dni pred iztekom poskusnega dela, kar je skladno z določbo četrtega odstavka 18. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije. Ker tega ni storila, je nastopila fikcija, da je tožnik poskusno delo uspešno opravil. Zato ni nastopil razlog, zaradi katerega je mogoče na podlagi 6. alineje 1. odst. 111. čl. ZDR izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi.
ZGD-1 člen 60, 65, 282, 282/1, 282/2, 285, 285/1, 285/3. OZ člen 18, 319.
ugotovitev obstoja prerekane terjatve - letno poročilo - plačilo razlike plače - upravni odbor - pristojnost - plača - odpust dolga - predsednik upravnega odbora -
Tožnik (predsednik upravnega odbora) je bil v zvezi s svojimi plačili v razmerju do tožene stranke v dvojnem položaju, kot upravičenec in upnik, ter kot odgovorni odredbodajalec, saj je v funkciji predsednika upravnega odbora istočasno vodil toženo stranko. Upoštevaje tožnikov položaj pri toženi stranki se je tožnik očitno strinjal s plačo, kot mu je bila sproti obračunavana in izplačevana. Kot predsednik upravnega odbora je moral tožnik pri vodenju družbe ravnati s povečano skrbnostjo in to je veljalo tudi za medsebojne obveznosti med njim in družbo. Če bi štel, da ima do tožene stranke odprte terjatve, se je od njega utemeljeno pričakovalo najmanj, da bi te terjatve korektno navedel v letnih poročilih družbe oziroma bilancah stanja. Ker tega ni storil, se šteje, da se je tožnik terjatvam iz naslova višje plače v smislu odpusta dolga odpovedal (319. člen v zvezi z 18. členom OZ).
ZU člen 26, 26/3. ZSPJS člen 25, 25/2. KPJS člen 35. KPND člen 38.
plačilo razlike plače - dodatek za delovno dobo - ustanova - javni uslužbenci
Toženo stranko kot ustanovo zasebnega prava zavezujejo določbe ZU, ki v 3. odstavku 26. člena določa, da drugi stroški, ki se lahko namenjajo za poslovanje ustanove (plače, potni stroški, dnevnice zaposlenih ter drugi stroški poslovanja in podobno), ne smejo presegati višine, določne s predpisi za področje državne uprave, če ni v aktu o ustanovitvi ali pravilih določeno drugače. Ker v aktu o ustanovitvi tožene stranke in njegovih dopolnitvah ni določeno, da bi drugi stroški lahko presegali višino, določeno s predpisi za področje državne uprave, je tožena stranka dolžna pri obračunu plače in pri povračilu stroškov dela upoštevati predpise, ki veljajo za javne uslužbence, kar pomeni, da je dolžna svojim zaposlenim obračunavati plače in materialne stroške tako, kot je to določeno za javne uslužbence.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnica je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazala s pogodbo o najemu stanovanja v kraju izobraževanja. Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Fizična oseba, ki začasno prebiva izven kraja stalnega prebivališča, je sicer dolžna prijaviti začasno prebivališče v treh dneh od njene naselitve, vendar opustitev te dolžnosti pomeni prekršek iz 25. člena ZPPreb UPB1, ki se kaznuje s predpisano globo, ne pa izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
ZVK člen 13, 13/3, 13/3-14, 26, 26/1, 26/2. ZPP člen 14.
dejanje nelojalne konkurence – protipravnost – tehnično znanje – know-how – objava sodbe – identično dejansko stanje
Tehnično znanje je načeloma prosto dostopno vsakomur, razen če ni varovano s kakšno od pravic industrijske lastnine, zlasti s patentom. Pridobivanje tehničnega znanja z „obrnjenim inženirstvom“ (ang.: reverse engineering) in s tem tudi načrtov je dopustno, če ne gre ravno za znanje, varovano s kakšno pravico industrijske lastnine. Uporaba splošno znanih tehničnih rešitev, tudi če so (pri nekem drugem podjetju) varovane kot poslovna skrivnost, je prav tako dopustno. Podjetje ne more preprečiti uporabe splošno dostopnega tehničnega znanja tako, da ga označi kot poslovno skrivnost. V teh okvirih je tudi dopustno izdelovanje popolnih posnetkov (kopij) izdelkov drugega izdelovalca. Ni torej že vsako pridobivanje tehničnega znanja drugega podjetja protipravno in posledično tudi ni dejanje nelojalne konkurence. Protipravno postane pridobivanje tehničnega znanja (v širokem smislu) torej šele, če pri njegovem pridobivanju nastanejo še dodatne, kvalifikatorne okoliščine.
Predpostavka uspeha z zahtevkom, ki temelji na 13. členu ZVK (prepovedani nelojalni konkurenci) ni, da je bilo s prenosom tehničnega znanja tudi storjeno kaznivo dejanje.
Predpostavki za objavo sodbe (2. odstavek 26. člena ZVK) sta vsaj dve. Prva je jasna: da je bilo dejanje nelojalne konkurence sploh storjeno. Druga je, da je v stik z dejanjem nepoštene, umazane tržne tekme, vsaj potencialno, prišlo veliko število oseb.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VDS0012811
ZPP člen 287. ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 150.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stečaj - dajatveni zahtevek - objektivna odgovornost - nevarna stvar
Tožnik od tožene stranke vtožuje plačilo odškodnino za škodo, ki mu je nastala zaradi nezgode pri delu. Sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo materialnega prava, ko je odločalo o dajatvenem zahtevku tožnika zoper prvo toženo stranko (tožnikovega delodajalca), ki je v stečaju. Po določbah ZFPPIPP se o dajatvenem zahtevku upnika odloči s sklepom v stečajnem postopku, zaradi česar je v pravdnem postopku dovoljeno uveljavljati le zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve. Ker je tožnik tudi po uvedbi stečajnega postopka in prijavi terjatve v stečajno maso tožene stranke še vedno uveljavljal dajatveni zahtevek zoper njo, bi moralo sodišče prve stopnje takšen zahtevek zavrniti.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da med tretje toženo stranko in tožnikom v trenutku, ko je prišlo do nezgode na delu, ni obstajalo delovno razmerje, je pa bil tožnik pri njej vključen v delovni proces ter je delo izvajal v prostorih in na stroju tretje tožene stranke. Na podlagi tega je ugotovilo, da je tretja tožena stranka v tem sporu pasivno legitimirana. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, na podlagi česa je štelo, da je bil tožnik vključen v organizirani proces pri tretje toženi stranki. Tudi sicer je potrebno upoštevati, da ni pomembno lastništvo prostorov in stroja, kjer je delal tožnik, ampak imetništvo oziroma posest nad njim, saj po 150. členu OZ za škodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik. S tem se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo.
ZPP člen 140, 141, 141/2, 141.a, 142, 142/4, 318, 318/1.
zamudna sodba - vročanje - pravna oseba
Sodišče prve stopnje je štelo, da je bila toženi stranki tožba vročena v odgovor, glede na vrnjeno poštno pošiljko z označbo vročevalca, da tožena stranka nima hišnega predalčnika, po preteku 15 dni od obvestila o prispelem pismu. Tožena stranka v pritožbi navaja, da nikoli ni prejela obvestila o tem, da je zanjo prispela priporočena sodna pošiljka in da ima svojo firmo napisano na poštnem predalčniku in na vhodnih vratih. Predlaga zaslišanje njenega delavca, ki je vsak delovni dan prisoten na sedežu tožene stranke. Ker obstaja utemeljen dvom o tem, da toženi stranki tožbe s pozivom na odgovor ni bila pravilno vročena, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
zdraviliško zdravljenje - zdraviliško zdravljenje - zavrženje tožbe - nerazumljiva vloga
Tožnik je pri naslovnem sodišču vložil tožbo zoper odločbo zdravstvene komisije v zvezi z odločbo imenovanega zdravnika, s katero je bil zavrnjen predlog za zdraviliško zdravljenje. Tožnik svoje vloge (tožbe) ni popravil, kljub temu da je bil s sklepom pozvan, da jo dopolni tako, da predloži s tožbo izpodbijani upravni akt, skladno z določbo 73. člena ZDSS-1. Bil je tudi ustrezno poučen o pravnih posledicah, če ne bo postopal skladno s citiranim sklepom. Zato je sodišče prve stopnje v skladu s 5. odstavkom 108. člena ZPP tožnikovo tožbo pravilno zavrglo.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnik je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazala s pogodbo o najemu stanovanja v kraju izobraževanja. Zato je upravičen do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
ZJU člen 39, 39/2, 95, 156, 156/2, 156/3, 156/4. ZDR člen 15, 15/4, 75.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - javni uslužbenec - ukinitev delovnega mesta - dejansko delo
Tožena stranka, kljub spremembi Akta o sistemizaciji, s katerim je ukinila delovno mesto, za katero je imel tožnik formalno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, tožniku ne more zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga za to delovno mesto, če del in nalog tega delovnega mesta tožnik dejansko in po sporazumu s toženo stranko ni opravljal. Če je tožnik opravljal drugo delo, kakor tisto, za katero je imel sklenjen aneks k pogodbi o zaposlitvi, mu gredo tudi vse pravice glede na to drugo delovno mesto.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - UZANCE
VSL0081819
OZ člen 288, 417, 417/1, 419, 419/1, 420. SPZ člen 207, 207/3. ZPP člen 188, 188/3. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 63, 64, 65.
pogodba o odstopu terjatve - obvestitev dolžnika - določenost predmeta - konkurenca navadne in fiduciarne cesije - domneva potrditve situacij - podizvajalska pogodba - neposredno plačilo podizvajalcu - uzance - vračunavanje obresti in stroškov
Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev – dovolj je, da je o cesiji obveščen. Od trenutka obvestitve dalje je dolžan svojo obveznost izpolniti prevzemniku terjatve. Njegova obveznost do odstopnika s tem ugasne.
V primeru, ko si konkurirata navadna in fiduciarna cesija, je za presojo, katera je veljavna, odločilen trenutek obvestitve dolžnika o odstopu terjatve. Prioriteta glede na čas sklenitve cesije pride v poštev le v primeru konflikta večkratnih fiduciarnih cesij iste terjatve.
Določba 288. člena OZ je kogentna, vendar le na dolžnikovi strani. Upnik od nje lahko odstopi in plačilo poračuna drugače, na primer najprej kot plačilo glavnice (kar je za dolžnika ugodneje, saj s tem nehajo teči zamudne obresti).