dodatni sklep o dedovanju - kasneje najdeno premoženje - nujni dediči – nujni delež
Zahtevo za uveljavljanje nujnega deleža, ki jo je dedič podal v zapuščinskem postopku, sodišče upošteva tudi glede kasneje najdenega premoženja in dedičev ne poziva na ponovno podajanje dednih izjav, pač pa le novo najdeno premoženje le razdeli med dediče na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079442
OZ člen 336, 336/1, 352, 352/3, 357/6. ZPP člen 7.
izguba zavarovalnih pravic – vožnja pod vplivom alkohola – regresni zahtevek – zastaranje – zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah – začetek teka zastaralnega roka – dokazna ocena
Tožnica je pridobila regresno upravičenje, ko je oškodovancu (oziroma njegovi zavarovalnici) poravnala odškodnino, tedaj pa je začel teči tudi triletni zastaralni rok, upoštevaje 3. odstavek 357. člena v zvezi s 3. odstavkom 352. člena in 1. odstavkom 336. člena OZ.
Sporno določilo distribucijske pogodbe, po kateri aktivnosti v zvezi z reklamiranjem dobavljenega izdelka izvaja tožnik, je treba razumeti tako, da je bilo potrebno soglasje toženca za posamezno akcijo. Drugačna razlaga (da je o tem lahko odločal sam tožnik) namreč ne ustreza temeljnemu načelu enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Tožnik je bil 10 dni zaporedoma odsoten z dela, o svoji odsotnosti ni obvestil delodajalca in je tudi ne opravičil, zato mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po tretji alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
ZDR člen 6, 6/6, 47, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 90, 204. ZDR-1 člen 200. OZ člen 93.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - diskriminacija - ničnost
Dejstvo, da delavec pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove in po tem, ko sprejme ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, opravlja enako delo, ne pomeni avtomatično neutemeljenosti odpovednega razloga. Kadar namreč delodajalec spremeni sistemizacijo, ukine določeno delovno mesto, spremeni obseg delovnih nalog določenega delovnega mesta ali zahtevane pogoje za zaposlitev na določenem delovnem mestu, je podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, čeprav delavec dejansko ves čas opravlja enako ali v bistvenem podobno delo.
Pogoje za zakonitost (redne) odpovedi pogodbe o zaposlitvi določa ZDR, ničnostne razloge pa OZ. Nezakonitost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi zato še ne pomeni nujno tudi njene ničnosti. Drugačno stališče bi pomenilo obid določbe tretjega odstavka 204. člena ZDR o roku za vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj glede na določbo 93. člena OZ pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne, uveljavljanje nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa je vezano na prekluzivne roke iz 204. člena ZDR. Okoliščine, da je tožnica ves čas opravljala isto delo, imela pa je drugačen naziv delovnega mesta in drugačno plačo, ne morejo pomeniti ničnosti podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078911
SPZ člen 99. ZPP člen 7, 212, 214.
povezanost trditvenega in dokaznega bremena – varstvo lastninske pravice – vznemirjanje lastninske pravice – vznemirjanje kot pravni standard – ponavljajoče se ravnanje – negatorna tožba – enkraten poseg – protipravnost ravnanja – odškodninska odgovornost
Odločba GURS sama po sebi ne izkazuje, kje v naravi poteka meja med nepremičninami, oziroma na čigavi nepremičnini naj bi bil steber postavljen. Zato je navajanje, češ da toženki meje, kot je bila z omenjeno odločbo urejena, nista izpodbijali, brezpredmetno.
Kakšen pomen ima beseda „vznemirjanje“ v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ni ključno. Bistveno je, kakšen je njen (stvarno)pravni pomen oziroma razumevanje. Vznemirjanje mora biti trajno oziroma ponavljajoče se. Enkratno vznemirjanje za negatorno varstvo ne zadošča. Okoliščina, da sta toženki na ograjni steber namontirali vrata in da je takšno stanje nekaj časa trajalo, ne pomeni, da je šlo za trajno vznemirjanje. Šlo je zgolj za enkraten poseg, katerega posledice so bile nekaj časa prisotne.
Protipravnost je, tako kot odškodninska odgovornost (oziroma v njenem okviru krivda), ena od predpostavk, potrebnih za obstoj odškodninske obveznosti. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi toženki poseg na stebru izvršili v prepričanju, da je ta njun, z vidika (ne)obstoja protipravnosti ni bistvena.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080901
ZPP člen 224, 224/1, 224/4. ZVZD člen 15. ZPIZ-1 člen 272, 272/1.
odškodnina – nadomestilo za invalidnost – zahtevek Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije proti odgovorni osebi – kršitev predpisov s področja varstva in zdravja pri delu – obveznosti delodajalca – trditveno in dokazno breme – vročilnica kot javna listina
Od povprečno skrbne osebe, ki prejme ovojnico z vročilnico, se utemeljeno pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje res ujema z navedbo vsebine pošiljke na ovojnici in da bo v primeru neskladja to nemudoma sporočila sodišču.
Kratkotrajno okvaro stroja bi bilo, ob pravilnem postopanju, mogoče varno in brez škode za zdravje odpraviti. Tožnik v trditveni podlagi ne trdi, da je prišlo do okvare stroja zaradi njegove dotrajanosti in tudi ne zato, ker ga toženka ne bi ustrezno vzdrževala. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da toženka ni poskrbela za brezhibnost stroja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0079950
ZDen člen 42, 42/3. OZ člen 15, 20, 22, 28.
nemožnost vrnitve nepremičnine v naravi – odškodnina – nadomestna nepremičnina – sklenitev sporazuma – pogajanja – ponudba – sprejem ponudbe – pooblastilo za sklenitev pogodbe – javna listina – zavezanec za vrnitev zemljišč – Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Za sklenitev sporazuma o dodelitvi nadomestnih zemljišč po 3. odstavku 42. člena ZDen je bila pristojna komisija tožene stranke in ne lokalna izpostava, ki je le usklajevala predloge rešitev. Sporazum, katerega ugotovitev zahteva tožeča stranka, torej ni bil sklenjen, saj je bil potreben še akcept toženca.
pravnomočnost sodbe – časovne meje pravnomočnosti – izvršilni postopek – stanje ob zaključku glavne obravnave
Pravnomočnost sodbe se nanaša na pravno razmerje, kakršno obstoji v času zaključka glavne obravnave in ne zajema sprememb, ki so nastopile po zaključku glavne obravnave, pač pa je dejstva, ki so nastopila po zaključku glavne obravnave mogoče uveljavljati v izvršilnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079943
ZOR člen 103, 109. ZPP člen 181, 350, 350/2. ZZK-1 člen 243.
izbrisna tožba – ničnost poravnave – uveljavljanje ničnosti – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – pasivna legitimacija – aktivna legitimacija – pravni interes za tožbo – zavrženje tožbe – spor o lastništvu nepremičnine – dokazno breme – meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje – ugotovitvena tožba – družbena lastnina – promet z nepremičninami v družbeni lastnini – lastninjenje
Materialnopravno izhodišče za presojo glede ničnosti pravnih poslov je 109. člen ZOR, ki določa, da se lahko na ničnost sklicuje vsaka zainteresirana oseba. Če je s poravnavo s premoženjem razpolagal pravni prednik tožeče stranke, je tožeča stranka aktivno legitimirana. Vprašanje lastništva poslovnega prostora za obstoj aktivne legitimacije v tej pravdi ni relevantno.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0066156
ZIZ člen 15. ZPP člen 343, 343/4. ZFPPIPP člen 61, 63, 69, 132, 132/3, 132/3-1.
prijava terjatve v stečajni postopek - priznana terjatev - pravni interes - zavrženje pritožbe
Ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov, ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahteva v pravdnem postopku.
SZ-1 člen 103, 103/3, 104, 104/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitev stanovanja - začetek osebnega stečaja zoper najemnico (toženko) po zaključku glavne obravnave
V obravnavanem primeru pa ne gre za terjatev, ki bi jo naj tožnik kot upnik priglasil v stečajno maso, temveč za odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja, ki pa nikakor ni povezano s posledicami uvedbe stečajnega postopka oziroma odvisno od stečajne mase, medtem ko so vsi razlogi za odpoved najemne pogodbe obstajali že v času pred začetkom stečajnega postopka.
smrt stranke – prekinitev postopka – delitev solastnine
V skladu s 1. točko 1. odstavka 205. člena ZPP se postopek prekine, če stranka umre, pa v postopku nima pooblaščenca, ta okoliščina pa glede pokojne A. ni podana. Iz uradnega zaznamka, ki se nahaja na sporočilu dedičev pokojnega B. o prevzemu postopka, izhaja, da naj bi A. (tudi v tem postopku) po pooblastilu zastopala njena hčerka C.
izbrisna tožba – aktivna legitimacija – razpolagalna sposobnost
Za izbrisno tožbo je aktivno legitimiran tisti, katerega stvarna (oziroma obligacijska) pravica je bila zaradi vknjižbe, katere izbris se zahteva, kršena oziroma oškodovana.
ZD člen 54, 210, 210/1, 210/1-1, 210/2, 210/2-3, 213, 213/1.
vračunanje daril v dedni delež – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – stroški za preživljanje dediča
Pravica pritožnika, ki se zavzema za to, da bi se ugotovilo, da sta sodediča od zapustnice za časa njenega življenja prejela denarne prispevke za njuno nadaljnje šolanje, je šteti za manj verjetno od pravic sodedičev, da dedujeta v celoti svoja zakonita dedna deleža.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0079944
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 6, 6/1. ZPP člen 279a, 318, 339, 339/2, 339/2-3.
pristojnost slovenskega sodišča - dovoljenost pritožbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodna pristojnost - eventualna kumulacija zahtevkov - tesna povezanost zahtevkov - spor majhne vrednosti - sklepčnost tožbe
Pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora neobstoja slovenske jurisdikcije ni dovoljena, saj ne gre za sklep, s katerim bi bil postopek končan.
Tožnik zahteva vrnitev denarnega zneska, ki ga je na podlagi kasneje razveljavljene pravnomočne sodbe plačal prvotožencu na transakcijski račun drugotoženke kot njegove pooblaščenke. Sklopa odločilnih dejstev zoper vsakega od tožencev se torej v veliki meri prekrivata, zahtevek pa je lahko utemeljen le zoper enega od njiju. Navedeno utemeljuje zaključek o obstoju tako tesne povezanosti zahtevkov, da ju je smotrno obravnavati in o njiju odločati skupaj skladno s 1. točko 6. člena Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
Tožnik zahteva ugotovitev, kje danes v naravi poteka s kupno pogodbo ustanovljena služnostna pot. Gre za dejstvo, ki ga tožnik lahko zatrjuje, ne more pa le to biti predmet ugotovitvenega zahtevka.
NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079473
ZUreP-1 člen 104, 110, 110/8, 110/9. OZ člen 133, 133/3, 168, 168/3, 179, 393, 393/2. ZNP člen 17, 21. ZPP člen 224, 224/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZOdvT člen 14.
določitev odškodnine iz naslova ustanovljene služnosti v javno korist – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Odškodnina za škodo zaradi plinovoda kot nevarnega objekta predstavlja zahtevek zaradi grozeče nevarnosti, ki ni predmet odločanja v nepravdnem postopku v smislu 110. člena ZUreP-1, pač pa v pravdnem postopku.
Odškodnina za obseg v lastninsko pravico se lahko določi kot enotno plačilo ali v obliki ponavljajočih se periodičnih plačil.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078920
ZKP člen 110, 224. SPZ člen 64. OZ člen 131, 131/1.
vrnitev v kazenskem postopku zaseženih predmetov – povrnitev škode – premoženjskopravni zahtevek oškodovanca – odškodninska odgovornost - predpostavke odškodninske odgovornosti – pridobitev lastninske pravice – nastanek škode
Stvari se vrnejo oškodovancu v vsaki fazi kazenskega postopka, če je hramba zaseženih stvari nesmiselna in niso potrebne kot dokaz v kazenskem postopku, pri tem pa gre za stvari, ki nedvomno pripadajo oškodovancu.
Ugotavljati je treba, ali je tožnik na zaseženih predmetih pridobil lastninsko pravico, saj je šele v tem primeru moč govoriti o nastanku škode zaradi ravnanja uradnih oseb. Tožnik bi tako moral izkazati pravno podlago, ki bi ga upravičevala kot lastnika.