Pri tožniku v času izdaje dokončne odločbe tožene stranke ni obstajalo takšno zdravstveno stanje, ki bi imelo za posledico, da bi se pri njem ugotovila invalidnost I. kategorije, kakor je ta določena v 1. alinei 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka ni dokazala, da je prenehala potreba po opravljanju dela tožnika iz pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu gradbinec (v odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bil obrazložen razlog, niti priče, ki jih je predlagala tožena stranka, niso vedele povedati razloga za izbiro tožnika). Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov nezakonita.
pogodba o štipendiranju – vračilo štipendije – rok za izpolnitev obveznosti – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka
Glede na to, da sme tožeča stranka v skladu s pogodbo o štipendiranju zahtevati vračilo štipendije eno leto po razdrtju pogodbe, to je do 30.6.2008, petletni zastaralni rok v času vložitve tožbe (16.11.2012) še ni potekel.
Toženka bi izpodbijanju dolžnikovega pravnega dejanja lahko nasprotovala z dokazom, da dolžnik ni vedel oziroma mu ni bilo treba vedeti za možnost oškodovanja upnika. Ni pomembno njeno lastno nezavedanje, temveč nezavedanje dolžnika.
povrnitev škode – padec na poledeneli površini – parkirišče – razbremenitev odgovornosti – pravni standard – skrbnost dobrega strokovnjaka – vmesna sodba
Ker trgovec – zavarovanec tožene stranke ni ustrezno poskrbel za varen dostop kupcev s parkirišča v trgovski center, ker ni nadzoroval svojega pogodbenega partnerja, ki je pogodbeno dogovorjene aktivnosti za zagotovitev varnosti na parkirišču pred centrom opuščal, je ravnal v nasprotju s standardom dobrega strokovnjaka, zato je odgovoren za škodo, ki je nastala tožeči stranki.
SPZ člen 45, 45/1, 45/5, 217, 217/2, 223, 223-2. ZTLR člen 54, 54/1. ZOdvT člen 14, 19.
stvarna služnost hoje in vožnje – gozd – priposestvovanje stvarne služnosti – upoštevanje priposestvovalne dobe pravnih prednikov – nepravo priposestvovanje služnosti – prenehanje stvarne služnosti – pravdni stroški – nagrada za postopek in narok – nagrada za narok v ponovljenem postopku
Predmet tožbenega zahtevka je ugotovitev stvarne služnosti hoje in vožnje na toženčevi nepremičnini za potrebe gozdnega zemljišča tožnikov, zato je potrebnost voženj po sporni poti pogojena z gospodarjenjem gozda.
Tožeča stranka je bila na pravilnost oblikovanja tožbenega zahtevka ter na manjkajočo trditveno podlago o odločilnih dejstvih opozorjena že v sklepih sodišča prve in druge stopnje, z ugovorom nesklepčnosti pa se je branila tudi tožena stranka. Zato nadaljnje opozarjanje ni bilo potrebno in bi sodišče v nasprotnem primeru poseglo v razpravno načelo in preseglo mejo nepristranskosti.
Tožbeni zahtevek po 61. členu ZD (razveljavitev oporoke) je oblikovalni in ne ugotovitveni.
Ker je moralo biti tožeči stranki že ob sklepanju pogodbe jasno, da lahko najemodajalec oziroma lastnik prostorov, ne glede na to, da je bil najem sicer na načelni ravni dogovorjen za dobo petih let, pogodbo predčasno odpove s trimesečnim odpovednim rokom, je očitek nemoralnosti odpovedi pogodbe, podane v skladu s pogodbenim določilom, neutemeljen.
motenje posesti – posestno varstvo – posest – soposest – korist od uporabe stvari
Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo, pri čemer je vsebina takšne posesti predvsem v tem, da posestnik rabi oziroma uživa stvar v skladu z njenim namenom. Uporaba stvari mora biti taka, da ima posestnik od nje določene koristi. Le takšna posest je lahko predmet posestnega varstva.
STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0078932
ZTLR člen 21. ZZZDR člen 51. SPZ člen 72. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
pridobitev lastninske pravice - listine, ki so podlaga za vknjižbo - vlaganje zakonca v tujo nepremičnino - nova stvar - določitev deleža na skupnem premoženju - skupno premoženje zakoncev
S pravnomočno sodbo je že ugotovljeno, da so objekti, zgrajeni na zemljišču, ki ga je toženec podedoval, skupno premoženje strank in da delež vsake od strank na objektih znaša eno polovico. Zemljišča in objekti so trajno spojeni in tvorijo nerazdružno celoto ter so v skupni lasti. Zaradi prelivanja premoženjskih kategorij je toženčev delež na tem premoženju večji od polovice.
V primerih, ko tožnik zahteva ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine, je potrebno, da sodni izvedenec geodetske stroke že v sodnem postopku izdela elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, tožnik pa mora zahtevati ugotovitev, da je lastnik tistega dela parcele št. xx, ki je v priloženem elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru označen z rezervirano parcelno številko yy. Tako je zadoščeno zahtevi iz 8. člena ZEN, ki je uredil evidentiranje sprememb v katastru na podlagi sodne odločbe in določil obveznost, da mora stranka sodni odločbi obvezno priložiti elaborat. Zahtevek iz te pravde (ki je oblikovan skladno s tem stališčem), se torej razlikuje od zahtevka iz prejšnje pravde, saj bi bila sodba, s katero bi bilo ugodeno temu tožbenemu zahtevku, lahko podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, prejšnja sodba pa zaradi drugačnega zahtevka teh lastnosti nima. Iz tega razloga zahtevka nista identična.
Predpostavke neupravičene obogatitve morajo biti podane kumulativno, kar pomeni, da je prišlo do prikrajšanja premoženja na eni strani in povečanja na drugi strani ob odsotnosti pravne podlage, ki bi opravičevala tak premik premoženja. Dokazno breme glede obstoja navedenih predpostavk je praviloma na strani tistega, ki neupravičeno pridobitev zatrjuje,
ZIZ člen 17, 24, 40. ZPP člen 184, 184/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 48/1, 48/1-2, 40, 49/1, 49/1-1, 51, 51/1, 51/1-1.
predlog za izvršbo – sprememba predloga za izvršbo – načelo formalne legalitete – vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov – prenehanje terjatve – ugovor pasivne legitimacije – identiteta stranke – nagrada izvedenca – nagrada za študij dodatne dokumentacije – nagrada za izdelavo izvedenskega mnenja – strokovno znanje izvedenca
Sprememba predloga za izvršbo je mogoča do izdaje sklepa o izvršbi kot zaključka odločanja o predlogu za izvršbo.
Ugovorne navedbe o prenehanju terjatve pred izdajo izvršilnega naslova bi moral dolžnik podati že v postopku izdaje izvršilnega naslova pred pravdnim sodiščem, v izvršilnem postopku, ki je namenjen izključno temu, da se obveznost iz izvršilnega naslova izpolni, pa tega ne more več uspešno uveljavljati.
Uporaba relevatnih zakonskih določb ne predstavlja „dodatne dokumentacije“ v smislu 49. člena Pravilnika, temveč gre pri tem za uporabo strokovnega znanja izvedenca, to pa je že zaobseženo v postavki nagrade za izdelavo izvedeniškega mnenja.
postopek prisilne poravnave - sklep o spremembi osnovnega kapitala - finančno prestrukturiranje - upniški odbor - izpodbijanje potrjene prisilne poravnave - tožba - potrjena prisilna poravnava, sprejeta na goljufiv način
Ker delničarji na skupščini niso izglasovali sklepa o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja z vsebino, določeno v načrtu finančnega prestrukturiranja, je sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi stvarnimi vložki iz 2. odstavka 199b. člena ZFPPIPP sprejel upniški odbor.
Izpodbijanje potrjene prisilne poravnave iz razlogov po 3. odstavku 219. člena ZFPPIPP je potrebno uveljavljati s tožbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – POMORSKO PRAVO
VSL0081342
PZ člen 435, 444, 658, 658/1. OZ člen 349.
pogodba o prevozu blaga po morju – zastaranje – trditveno breme
Za odločitev o ugovoru zastaranja kot ugovoru materialnega prava mora imeti sodišče na razpolago dejstva, ki takšno presojo omogočajo. Ta dejstva pa bi morala zatrjevati tožena in ne tožeča stranka. Ona je namreč ugovarjala krajši zastaralni rok kot pri običajnih gospodarskih pogodbah.
OZ člen 83. ZPP člen 100, 100/1, 205, 205/1, 205/1-1, 337, 337/1.
izključitev zavarovalnega kritja - delovanje alkohola - domneva vzročne zveze - izpodbojnost domneve - dokazno breme - smrt zavarovanca med postopkom - razlaga določil splošnih pogojev
Ker je imel tožnik pooblaščenca, postopka na prvi stopnji v obravnavani zadevi sicer ni bilo treba prekiniti, v zvezi s sposobnostjo biti stranka pa bi se izpodbijana vmesna sodba morala glasiti na dediče umrlega tožnika.
Z vzpostavitvijo domneve, da je nezgoda in v njej nastala škoda nastala zaradi delovanja alkohola na zavarovanca, ki nastopi ob ugotovljeni stopnji alkohola pri zavarovancu kot vozniku motornega vozila (več kot 24 mg alkohola v litru izdihanega zraka - 0,5 ‰ alkohola v krvi), se dokazno breme neobstoja vzročne zveze prevali na zavarovanca.
Razveljavitvena odločba na podlagi 125. člena URS in smiselne uporabe določb ZUstS učinkuje v vseh razmerjih, nastalih pred dnem, ko je razveljavitvena odločba začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.
upniški odbor - člani upniškega odbora - ovire za imenovanje - ločitveni upnik
Upnikova terjatev mora biti zavarovana na premoženju stečajnega dolžnika, sicer upnik ni ločitveni upnik stečajnega dolžnika. Če upnik v obravnavanem stečajnem postopku ni ločitveni upnik stečajnega dolžnika, ne obstaja ovira za njegovo imenovanje za člana upniškega odbora v tem postopku.