motenje posesti – posestno varstvo – posest – soposest – korist od uporabe stvari
Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo, pri čemer je vsebina takšne posesti predvsem v tem, da posestnik rabi oziroma uživa stvar v skladu z njenim namenom. Uporaba stvari mora biti taka, da ima posestnik od nje določene koristi. Le takšna posest je lahko predmet posestnega varstva.
ZUPJS člen 13, 14, 15, 16. ZUJF člen 148. ZDoh-2 člen 133.
pravica do pomoči ob rojstvu otroka
Tožena stranka je pri ugotavljanju upravičenosti tožnice do pomoči ob rojstvu otroka v predsodnem postopku nepravilno med dohodke tožničine družine upoštevala obresti na denarne depozite pri bankah. Obresti fizične osebe do zneska 1.000,00 EUR se ne morejo všteti v dohodek, ki se upošteva pri načinu ugotavljanja materialnega položaja, ne glede na to, ali obresti izhajajo iz odločbe o odmeri dohodnine in ne glede na leto, na katero se nanašajo navedene obresti (preteklo ali predpreteklo leto).
Tožnica je upravičena do pomoči ob rojstvu otroka, saj povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodkovnega razreda po 148. členu ZUJF (64 % neto povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v RS).
Na podlagi trditev tožnika je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik glede nedopustne podlage le prepisal abstraktni stan iz 2. odstavka 39. člena OZ, da pogodba, ki naj bi bila sklenjena kot posledica nedopustne grožnje, ne more biti nična, ampak le neveljavna, in da z golimi trditvami, da je pogodba v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi in moralnimi načeli, ne more biti podan niti položaj iz 86. člena OZ.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – GOSPODARSKI PRESTOPKI – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0075781
ZIZ člen 2, 2/2, 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZFPPod člen 27, 27/4. ZFPPIPP člen 496, 496/1, 496/1-1. ZGD člen 394, 394/2. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZGP člen 38. ZSUN člen 1, 1/5. KZ člen 115.
izvršba po uradni dolžnosti – izvršitev denarne kazni za gospodarski prestopek – zastaranje izvršitve – absolutno zastaranje – nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe – ugovor dejanske pasivnosti – aktivni družbeniki – trditveno in dokazno breme – pomanjkanje trditev – dokazni sklep – zavrnitev dokaznih predlogov – obrazložitev dokaznega sklepa
Družbenik mora za to, da se razbremeni odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe, trditi, da glede na njegov položaj v družbi ni mogel vplivati na preprečitev izbrisa družbe po uradni dolžnosti iz sodnega registra, ter dokazati, da je glede na svoje pravice in obveznosti storil vse, da do izbrisa družbe ne bi prišlo. Glede na navedeno dejanska neaktivnost (tako imenovana nezakrivljena pasivnost) družbenika ne more razbremeniti odgovornosti, zato tudi ugovorne navedbe dolžnikov, da nista odločala in sodelovala pri vodenju družbe, za utemeljenost ugovora pasivnosti ne zadoščajo.
Izvršitev denarne kazni za gospodarski prestopek zastara, ko pretečejo tri leta od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila omenjena kazen izrečena, v vsakem primeru pa, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje izvršitve kazni, za gospodarski prestopek torej šest let od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila kazen izrečena. Gre za absolutno zastaranje, na katero pazi izvršilno sodišče po uradni dolžnosti v okviru pravilne uporabe kazenskega materialnega prava, tudi na pritožbeni stopnji ob obravnavanju dolžnikovega ugovora.
izločitveni zahtevek – vrednost tožnikovega prispevka k ohranitvi oziroma povečanju premoženja zapustnika – obseg pritožbenega preizkusa
Pritožbeno sodišče glede na pritožbene trditve pojasnjuje, da glede na razporeditev dolžnega aktivnega ravnanja v pravdnem postopku (vključno s postopkom s pritožbo) ni dolžno sámo iskati, katere so tiste pomanjkljivosti, zaradi katerih se izpodbijana sodba ne more preizkusiti, kateri razlogi v njej so morebiti nejasni ali v medsebojnem nasprotju, temveč je dolžnost sodišča do opredelitve treba razumeti na zrcalen način - kot odsev strankinih pravnih razčlenjevanj, argumentiranj, stališč in razlag. Ker ta obstoja samo kot odgovor na strankino aktivnost, te pa v konkretni zadevi bodisi ni bodisi ni bistvena ali ni smiselna, se pritožbenemu sodišču ni treba obširno ukvarjati s pritožbenimi trditvami in se v nadaljevanju omejuje le na tiste trditve, ki niso popolnoma vsebinsko prazne in očitno neutemeljene.
povrnitev škode – padec na poledeneli površini – parkirišče – razbremenitev odgovornosti – pravni standard – skrbnost dobrega strokovnjaka – vmesna sodba
Ker trgovec – zavarovanec tožene stranke ni ustrezno poskrbel za varen dostop kupcev s parkirišča v trgovski center, ker ni nadzoroval svojega pogodbenega partnerja, ki je pogodbeno dogovorjene aktivnosti za zagotovitev varnosti na parkirišču pred centrom opuščal, je ravnal v nasprotju s standardom dobrega strokovnjaka, zato je odgovoren za škodo, ki je nastala tožeči stranki.
delitev stvari v solastnini – predhodno vprašanje – spor o lastništvu – lastništvo motornega vozila – vozilo v lasti več oseb – registracija vozil – dokaz lastništva – prometno dovoljenje – e videnca registriranih vozil – napotitev na pravdo – prekinitev postopka
Med udeležencema je sporno lastništvo predmeta delitve – osebnega avtomobila. Upravna evidenca motornih vozil ne izkazuje lastništva. Pritožnikovi trditvi, da je njegova izključna lastninska pravica vozila bolj verjetna zaradi registracije avtomobila na njegovo ime, zato ni mogoče pritrditi.
plačilo razlike plače - nadure - plača - plačilo za delo - obveznost plačila
Tožnik je s toženo stranko sklenil predpogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela vodja gradbišča, nato pa še pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela vodja projekta in organizacije poslov kot vodstveni delavec. Po obeh pogodbah se je tožnik zavezal opravljati delo preko polnega delovnega časa brez posebnega plačila oziroma nadomestila. To pomeni, da je sam razpolagal z delovnim časom (v okviru prilagoditve delovnemu procesu, ki ga je vodil sam). Zato tožnik ni upravičen do dodatnega plačila za ure opravljene nad polnim delovnim časom.
invalidnost III. kategorije - invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina
Tožnik je invalid III. kategorije invalidnosti. Pri njem ni mogoče ugotoviti popolne nezmožnosti za delo in s tem prve kategorije invalidnosti v smislu 1. alineje 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1, kot podlage za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine po 67. členu ZPIZ-1, za kar se zavzema pritožba.
Toženec je samostojni podjetnik, zato mora tudi v času morebitne daljše odsotnosti poskrbeti za prevzem pošte, saj se od njega na tem področju zaradi opravljanja dejavnosti pričakuje večja skrbnost. Če pa je bil toženec dalj časa odsoten in ni poskrbel za dvigovanje pošiljk, ki se vročajo osebno, bremenijo neugodne posledice njega.
najemna pogodba – ničnost pogodbe – zahtevek na izpraznitev stanovanja in prepoved nadaljnje uporabe – spor iz najemne pogodbe – premoženjski spor – stvarna pristojnost - vrednost spornega predmeta
Zahtevek na ugotovitev ničnosti najemne pogodbe je spor iz najemnega razmerja, za katerega je stvarno pristojno okrajno sodišče po 3. točki 2. odstavka 30. člena ZPP.
Zahtevek za izpraznitev stanovanja in prepoved njegove uporabe je premoženjskopravni spor in je zato za odločitev, katero sodišče je stvarno pristojno za njegovo presojo, odločilna vrednost spora, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.
negatorna tožba – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – krajevno običajne razmere
Zmoten je pritožbeni očitek, da gre lastniku nepremičnine sodno varstvo pred vznemirjanjem le v primeru, ko je uporaba njegove nepremičnine otežena preko mere, kot je običajno glede na krajevne razmere. Določba 99. člena SPZ namreč zajema varstvo pred vsakršnim vznemirjanjem. Absolutna narava lastninske pravice daje lastniku pravico, da od vsakogar zahteva prenehanje kakršnegakoli poseganja v njegovo lastninsko pravico.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika - rok za podajo odpovedi - ponavljajoče kršitve
Tožniku se je očitala ponavljajoča kršitev (nespoštovanje navodil pristojne zdravnice in brez odobritve pristojne zdravnice oz. imenovanega zdravnika odpotovanje iz kraja svojega bivanja). V primeru ponavljajočih se kršitev pogodbenih obveznosti rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče ves čas, dokler te kršitve trajajo. Detektiv je razgovor s tožnikovo osebno zdravnico opravil dne 8. 8. 2012 in tega dne tudi podal poročilo toženi stranki. Zato tožena stranka ni mogla ugotovitvi razloga za izredno odpoved pred prejemom poročila detektiva. Ker je podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku dne 4. 9. 2012, je bil spoštovan 30-dnevni prekluzivni rok za podajo izredne odpovedi.
Tožnik v času bolniškega staleža izrecne (in tudi ne naknadne) odobritve osebnega zdravnika za zapustitev kraja bivališča ni imel. Zato je obstajal utemeljen odpovedni razlog iz 8. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - delovni invalid
V spornem času je bila drugemu tožniku (invalidu III. kategorije) priznana začasna nezmožnost za delo v skrajšanem (4-urnem) delovnem času. Tožnik v tem obdobju ni bil začasno nezmožen za delo v polnem delovnem času, zato tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
denarna socialna pomoč - izbris iz evidence brezposelnih oseb - brezposelna oseba
Z izbrisom iz evidence brezposelnih oseb je prišlo do izključitvenega razloga iz 24. člena ZSV, zaradi katerega tožnik ni upravičen do denarne socialne pomoči. Po prvem odstavku te določbe do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane. Eden izmed takih razlogov pa je tudi neprijavljenost pri pristojnem organu za zaposlovanje, kadar bi se oseba po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti lahko štela za brezposelno osebo (tretja alineja drugega odstavka 24. člena ZSV).
Preklic oziroma odpoved pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, in sodišče zavezuje šele od trenutka, ko mu je to dejstvo naznanjeno.
ZPIZ-1 člen 4, 136.b, 136.d. ZDIU12 člen 3, 3/3. ZUJF člen 143.
letni dodatek k pokojnini
V 136. d členu ZPIZ1- je za letni dodatek določeno, da se izplača skupaj z izplačilom rednih pokojnin za mesec maj. Zavod pa lahko s soglasjem ministra, pristojnega za finance, v izjemnih primerih izplača letni dodatek v dveh obrokih oziroma kasneje. Zakon dopušča možnost, da se letni dodatek izplača v dveh obrokih ali kasneje. Zato za izplačilo letnega dodatka ne velja fiksen, ampak le okviren datum. Če nastopi izjemen (finančni) primer, je izplačilo letnega dodatka možno v dveh obrokih oziroma kasneje in ni mogoče vztrajati na tem, da je (bil) toženec letni dodatek dolžan izplačati že maja 2012.
Zakonodajalec je na novo uredil izplačilo letnega dodatka za leto 2012, in sicer drugače, kot je bilo določeno v ZDIU12.