ZObr člen 100.a. ZSPJS člen 32, 32/1, 32/1-1, 32/1-3, 32/5. KPJS člen 40, 42, 42/1, 42/2, 43, 43/1. ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/2-1, 96/2-2, 96/2-4, 97.b, 97.b/4. ZDR člen 147, 149, 149/1.
dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času - dodatek za delo ponoči - sodno varstvo - predhodno varstvo pri delodajalcu - dodatek za izmensko delo - nočno delo - „ruski turnus“
Tožnik je delal v t.i. „ruskem turnusu“ oziroma izmeni (delo je opravljal 12 ur, nato počival 24 ur, nato delal ponoči 12 ur, temu pa je sledil 48 urni počitek). Ruski turnus po svoji naravi pomeni neenakomerno razporeditev delovnega časa v smislu določbe 147. člena ZDR, saj pri enakomerni razporeditvi delovni čas ne sme biti razporejen na manj kot štiri dni v tednu. Pri ruskem turnusu namreč delodajalec na daljše časovno obdobje (nekaj tednov) ne more zagotoviti, da bi delavec lahko vsak teden delal najmanj 4 dni v tednu, ker zaradi izmen in 48 urnega počitka delavec nujno pride do situacije, da dela le tri dni v tednu. Tožnik bi bil torej upravičen do dodatka za delo v neenakomernem delovnem času, če ne bi določba četrtega odstavka 97.b člena ZObr izrecno določala, da se delo v ruskem turnusu šteje za izmensko delo. Zato tožniku za opravljanje izmenskega dela pripada dodatek v višini 7 %.
Kot nočno delo se po določbi prvega odstavka 149. člena ZDR šteje delo v času med 23. in šesto uro naslednjega dne. Če je z razporeditvijo delovnega časa določena nočna delovna izmena, se šteje za nočno delo osem nepretrganih ur v času med 22. in sedmo uro naslednjega dne. Ker je bilo ugotovljeno, da je bila z razporedom določena nočna izmena, je tožnik upravičen do plačila še ene vtoževane ure, torej do 6. ure zjutraj, saj mu je tožena stranka neutemeljeno, brez upoštevanja drugega stavka prvega odstavka 149. člena ZDR, priznavala dodatek za nočno delo v višini 30 % le v smislu določbe prvega stavka prvega odstavka 149. člena ZDR, torej za sedem ur, in ne za osem ur.
ZIZ člen 65, 65/3, 168, 168/1. ZZZDR člen 56, 56/2.
nedopustnost izvršbe – dokaz o dolžnikovi lastnini – skupno premoženje zakoncev – solidarna odgovornost zakoncev – izvršilni naslov
Določba 56. člena ZZZDR, ki ureja solidarno odgovornost zakoncev, je materialnopravne narave in ne pomeni, da upnik pred prisilno uveljavitvijo terjatve ne bi bil dolžan najprej pridobiti izvršilnega naslova zoper vsakega od zakoncev.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072249
URS člen 33. ZLNDL člen 2. ZTLR člen 29. ZPP člen 206, 206/1.
pridobitev lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – priposestvovanje – omejitev priposestvovanja – pravica uporabe – prekinitev postopka – predhodno vprašanje
Če je bilo o predhodnem vprašanju že odločeno z učinki pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka iz razloga, ker je bilo proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo.
Omejitev priposestvovanja je veljala vse do uveljavitve posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini.
Poseg v lastninsko pravico, ki temelji na pravnomočni oblikovalni odločbi pristojnega organa, ne da bi bila ta odločba odpravljena, razveljavljena ali spremenjena iz razloga in po postopku, določenem z zakonom, predstavlja kršitev pravice do zasebne lastnine. V pravdnem postopku ni mogoče popravljati napak, storjenih v postopku denacionalizacije.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-1, 143, 163, 163/1.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - priznanje novih pravic - invalid II. kategorije - telesna okvara
V obravnavanem primeru ni izkazano bistveno poslabšanje zdravstvenega stanja, zaradi katerega bi bilo mogoče tožnico (invalidko II. kategorije) razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti po 1. alineji drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
Višja stopnja telesne okvare sama po sebi ne pogojuje razvrstitve v višjo kategorijo invalidnosti, ker poslabšanja telesne okvare glede na definicijo iz 143. člena ZPIZ-1 ni mogoče enačiti s poslabšanjem invalidnosti.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0013172
ZDR člen 184. OZ člen 131. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - izvedensko mnenje- zavrnitev dokaznega predloga - izvedenec medicinske stroke - nepremoženjska škoda - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja - razlogi o odločilnih dejstvih
Le z izvedencem medicinske stroke bi sodišče prve stopnje lahko ugotovilo, kakšen primarni in sekundarni strah je tožnik trpel, kakšen je bil obseg in trajanje njegovih telesnih bolečin, ali tovrstna poškodba lahko pusti kakšne trajne posledice, ali jih je konkretno pustila pri tožniku in ali je tožnik zaradi takšnih posledic kakorkoli omejen pri svojih aktivnostih (delovnih in prostočasnih). Pritožba ima zato prav, da bi sodišče prve stopnje glede na predlog tožnika moralo postaviti izvedenca medicinske stroke. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo obsega, vrste (zlom, zvin, udarnina ali kaj drugega) in intenzitete (hujša ali lažja) poškodbe ter ni ugotavljalo zdravstvenih posledic, ki naj bi jih tožniku pustila obravnavana poškodba. Ker izpodbijane sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP
ZAVAROVANJE TERJATEV – OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0072273
URS člen 37. OZ člen 134. ZPOmK-1 člen 28, 28/1, 29, 33. ZIZ člen 272, 272/1.
začasna odredba – zasebna elektronska pošta – prepovedni zahtevek – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – varstvo tajnosti pisem in drugih občil – pravica do komunikacijske zasebnosti – postopek pred Javno agencijo za varstvo konkurence – preiskava poslovnih prostorov – pregled elektronskih naprav
Za uspešno uveljavljanje predloga za izdajo začasne odredbe s prepovednim zahtevkom po 134. členu OZ je potrebno dokazati z veliko verjetnostjo, da je bil storjen poseg v osebnostno pravico.
Fizične osebe imajo pravico do zasebnosti na delovnem mestu, vključno z uporabo elektronske pošte v zasebne namene.
Stališče tožeče stranke, da zadošča že, da posamezni tožnik sporočilo označi kot zasebno elektronsko pošto, ne vzdrži. Za kakšno elektronsko sporočilo gre, je odvisno od njegove vsebine ter okoliščin komuniciranja: od tega kje, kdaj in komu je bilo napisano in poslano. Golo dejstvo, da se nahaja med elektronsko pošto določene osebe, ni dokaz, da gre za zasebno pošto.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - alkoholiziranost na delovnem mestu - alkohol
Tožnik je spornega dne delal pod vplivom alkohola. S tem je kršil delovne obveznosti, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073378
OZ člen 1039, 1041, 1041/1, 1041/2. ZPP člen 213.
asignacija – prenehanje dolga – izpolnitev – povezanost trditvenega in dokaznega bremena – zavrnitev dokaznih predlogov – zastaranje
Ker je tožeča stranka (asignatar) privolila v spremembo načina izpolnitve, je dolžna najprej zahtevati izpolnitev od asignata, toda če te izpolnitve ni dobila, jo še zmeraj lahko zahteva od tožene stranke (asignanta). Zgolj sprememba načina izpolnitve z asignacijo namreč ne sme poslabšati asignatarjevega položaja. Še zmeraj ostane asignant dolžnik asignatarja iz temeljnega posla, medtem ko asignacija ni niti sprememba upnika in tudi ne sprememba dolžnika. Asignantov dolg zaradi nakazila oziroma kljub njemu še vedno obstaja, saj se v dolžniško upniškem razmerju med asignantom (dolžnikom) in asignatarjem (upnikom) zaradi nakazila nič ne spremeni. Dolg obstaja tako dolgo, dokler ga asignant ne plača.
invalidnost III. kategorije - invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina
Tožnik je invalid III. kategorije invalidnosti. Pri njem ni mogoče ugotoviti popolne nezmožnosti za delo in s tem prve kategorije invalidnosti v smislu 1. alineje 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1, kot podlage za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine po 67. členu ZPIZ-1, za kar se zavzema pritožba.
SPZ člen 45, 45/1, 45/5, 217, 217/2, 223, 223-2. ZTLR člen 54, 54/1. ZOdvT člen 14, 19.
stvarna služnost hoje in vožnje – gozd – priposestvovanje stvarne služnosti – upoštevanje priposestvovalne dobe pravnih prednikov – nepravo priposestvovanje služnosti – prenehanje stvarne služnosti – pravdni stroški – nagrada za postopek in narok – nagrada za narok v ponovljenem postopku
Predmet tožbenega zahtevka je ugotovitev stvarne služnosti hoje in vožnje na toženčevi nepremičnini za potrebe gozdnega zemljišča tožnikov, zato je potrebnost voženj po sporni poti pogojena z gospodarjenjem gozda.
starostna pokojnina - pogoj za pridobitev pravice - prenehanje obveznega zavarovanja - brezposelna oseba
Tožnik je obvezno zavarovan (v drugem sporu je bilo pravnomočno razsojeno, da ima tožnik lastnost zavarovanca iz naslova družbeništva in poslovodenja v zasebni družbi po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1), zato ne izpolnjuje pogojev, določenih v 2. odstavku 156. člena ZPIZ-1, za priznanje pravice do starostne pokojnine.
insolventnost delodajalca - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - plača - plačilo za delo - stečaj
ZJSRS v 16. členu določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Delodajalec pa je insolventen, če je nad njim začet stečajni postopek, kot to določa 1. alinea 2. odstavka 17. člena ZJSRS. Po določbi 18. člena ZJSRS upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na strani delodajalca), zato ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Tudi sicer ZJSRS v 24. členu določa, da se postopek za uveljavitev po tem zakonu začne na zahtevo upravičenca, ki mora zahtevo vložiti v roku 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnik ni uveljavljal pravic znotraj 90 dnevnega roka po ZJSRS, zato mu navedene pravice tudi sicer ne bi pripadale.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0080900
OZ člen 282. ZFPPIPP člen 212, 214, 217. ZPP člen 214, 214/2.
izpolnitev obveznosti – kompenzacija – predmet izpolnitve – vsebina obveznosti – plačilo v skladu s potrjeno prisilno poravnavo – izvajanje dokazov
Predmet izpolnitve je v izvršitvi tistega, kar je vsebina obveznosti. Dolžnik je ne more izpolniti s čim drugim niti ne more upnik zahtevati kaj drugega. Med strankama je bila na podlagi ponudbe in naročilnice sklenjena pogodba, iz katere izhaja, da je bilo dogovorjeno plačilo del. Gre za denarno izpolnitev, ki zaradi (očitno naknadnega) dogovora o plačilu s kompenzacijo, ni izgubila svoje denarne narave. Dogovor o plačilu s kompenzacijo je le dogovor o načinu izpolnitve denarne terjatve (brez denarnega toka), ki ni iztožljiv.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika - rok za podajo odpovedi - ponavljajoče kršitve
Tožniku se je očitala ponavljajoča kršitev (nespoštovanje navodil pristojne zdravnice in brez odobritve pristojne zdravnice oz. imenovanega zdravnika odpotovanje iz kraja svojega bivanja). V primeru ponavljajočih se kršitev pogodbenih obveznosti rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče ves čas, dokler te kršitve trajajo. Detektiv je razgovor s tožnikovo osebno zdravnico opravil dne 8. 8. 2012 in tega dne tudi podal poročilo toženi stranki. Zato tožena stranka ni mogla ugotovitvi razloga za izredno odpoved pred prejemom poročila detektiva. Ker je podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku dne 4. 9. 2012, je bil spoštovan 30-dnevni prekluzivni rok za podajo izredne odpovedi.
Tožnik v času bolniškega staleža izrecne (in tudi ne naknadne) odobritve osebnega zdravnika za zapustitev kraja bivališča ni imel. Zato je obstajal utemeljen odpovedni razlog iz 8. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - delovni invalid
V spornem času je bila drugemu tožniku (invalidu III. kategorije) priznana začasna nezmožnost za delo v skrajšanem (4-urnem) delovnem času. Tožnik v tem obdobju ni bil začasno nezmožen za delo v polnem delovnem času, zato tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
procesni pobotni ugovor - procesna funkcija pobotnega ugovora - zavrnitev zahtevka
Po procesni teoriji uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot ni tožba, ne nasprotna tožba ali vmesna ugotovitvena tožba, ampak svojevrstno uveljavljanje nasprotnikovega zahtevka za defenzivne cilje, pravno varstvo posebne oblike za zavrnitev tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je sicer v skladu s 3. odstavkom 324. člena ZPP ugotovilo obstoj pobotne terjatve, vendar pa jo je ugotovilo preko višine tožbene terjatve, kar pa je v nasprotju s procesno funkcijo pobotnega ugovora, ki je obrambnega značaja. Toženka je namreč ugovarjala pobot zato, da bi dosegla zavrnitev tožbenega zahtevka, zato se sodišče ukvarja z nasprotno terjatvijo le do višine tožbene terjatve, kolikor je pač potrebno za zavrnitev tožbenega zahtevka.
povrnitev škode – padec na poledeneli površini – parkirišče – razbremenitev odgovornosti – pravni standard – skrbnost dobrega strokovnjaka – vmesna sodba
Ker trgovec – zavarovanec tožene stranke ni ustrezno poskrbel za varen dostop kupcev s parkirišča v trgovski center, ker ni nadzoroval svojega pogodbenega partnerja, ki je pogodbeno dogovorjene aktivnosti za zagotovitev varnosti na parkirišču pred centrom opuščal, je ravnal v nasprotju s standardom dobrega strokovnjaka, zato je odgovoren za škodo, ki je nastala tožeči stranki.
Menična blanketa, ki nista pravilno izpolnjena, nista menici. Ne gre za lastni menici, ker pri njej izdajatelj menice (trasant) sam obljubi, da bo plačal menico („plačam“ ali „bom plačal“ali „plačali bomo“), zato ni trasata, v konkretnem primeru pa je kot trasat navedena družba M. d. d. Ne gre za trasirani menici, ker nimamo tristranega razmerja med trasantom, trasatom in remitentom, ampak je trasant in trasat ista oseba, tj. družba M. d. d., poleg tega je plačilo po odredbi („plačajte za to“), ki je bistvena sestavina trasirane menice, prečrtano in nadomeščeno z obljubo plačila. Ne gre niti za trasirani lastni menici, za katero je značilno, da se glasi na plačilo po odredbi, kljub temu da se v eni osebi združi vloga trasanta in trasata.
Če se obrazec trasirane menice uporabi za lastno menico, se mora spremeniti besedilo „plačajte za to“ v obljubo plačila „plačali bomo“.
Pri trasirani menici gre za posebno vrsto nakazila.