OZ člen 346, 355, 355/1, 355/1-6. SZ-1 člen 24, 24/5.
subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za obratovalne stroške najemnika - terjatev upravnika - zastaralni rok
Omeniti le velja, da pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravnim zaključkom sodišča prve stopnje glede uporabe enoletnega zastaralnega roka iz 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ. Splošni petletni zastaralni rok, za katerega se zavzema pritožba, se uporablja le, če ni z zakonom določen za zastaranje drugačen rok (346. člen OZ) - po načelu, da posebno pravilo (lex specialis) nadomesti splošno pravilo (lex generalis). Terjatve upravnika za povračilo obratovalnih stroškov od lastnika stanovanja izpolnjujejo elemente verzijskega zahtevka, za katerega se uporabi splošni zastaralni rok in elemente dejanskega stanu iz 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ, za katerega je potrebno uporabiti enoletni zastaralni rok. Ker se splošni zastaralni rok uporabi le takrat, ko s posebnimi pravili ni določen krajši zastaralni rok, je v obravnavanem primeru treba uporabiti enoletni zastaralni rok. Dodati še velja, da so terjatve upravnika za obratovalne stroške primerljive s terjatvami iz 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ, zato ni smiselno, da bili lastniki v slabšem položaju, v primeru, ko bi dolgovali plačilo na podlagi petega odstavka 24. člena SZ-1 upravniku (ker bi veljal daljši zastaralni rok), kot takrat, ko plačilo za iste dobrine in storitve dolgujejo neposredno dobavitelju.
izvršljivost sodne odločbe pri odobritvi pravnega posla
Za primer, ko pravni posel nadomesti pravnomočna sodna odločba, s katero je predkupni upravičenec iztožil sklenitev kupoprodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče in izstavitev zemljiškoknjižne listine, je za veljavnost pravnega posla tako določena naknadna odobritev upravne enote, pri čemer rok za vložitev zahteve za odobritev začne teči šele od pravnomočnosti sodne odločbe. Za izvršitev predmetnega izvršilnega naslova je v skladu s kogentnimi predpisi potrebna odobritev pristojne upravne enote. Nasprotno pomeni obid odobritvenega postopka pred pristojno upravno enoto, kateri je pridržana pristojnost za odločanje o tem.
obnova postopka – predpostavke – pravočasnost predloga za obnovo postopka – začetek teka roka – stroški postopka – nagrada za postopek o predlogu za obnovo postopka
Za začetek teka roka je pomembno, kdaj bi stranka lahko zatrjevala nova dejstva in predlagala nova dokazila, ne pa kdaj je ta nova dokazila pridobila, da bi jih predložila sodišču.
Tarifna številka 3220 ZOdvT se nanaša na postopek z rednim pravnim sredstvom, ki v konkretnem primeru, v katerem se obravnava izredno pravno sredstvo, ni uporabljiva.
ZIZ člen 168, 168/5. ZZK-1 člen 40, 40/1, 41, 41/1. SPZ člen 27, 28, 43.
izvršba na nepremičnino - dokaz o dolžnikovi lastnini - tožba za vpis lastninske pravice na dolžnika - priposestvovanje lastninske pravice
Določbo petega odstavka 168. člena ZIZ je treba razlagati tako, da pride v poštev le za primere, ko listina, primerna za vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi, že obstaja. Interpretacija, da je peti odstavek 168. člena ZIZ podlaga tudi za tožbeni zahtevek na ugotovitev, da sta dolžnika predmetno nepremičnino priposestvovala, bi nedovoljeno širila smisel tega zakonskega določila.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela
Tožnik je po vseh pogodbah o zaposlitvi, ki jih je imel sklenjene s toženo stranko, opravljal enako delo, kljub temu da je imel prvi dve sklenjeni za delovno mesto komisionar, tretjo pa zaradi spremembe sistemizacije za delovno mesto prodajalec. Tožena stranka ni dokazala, da je obstajal zakoniti razlog za sklepanje delovnega razmerja za določen čas, saj pri prvi pogodbi o zaposlitvi razlog, zaradi katerega je bila sklenjena, to je „sezonski značaj dela“, ni obstajal celo obdobje, za katerega je bila pogodba sklenjena, ampak zgolj v poletnih mesecih. Tudi naslednji pogodbi o zaposlitvi za določen čas, sklenjeni zaradi povečanega obsega dela, nista bili sklenjeni zakonito, saj je pri toženi stranki obstajala stalna potreba po tožnikovem delu. Ker se šteje, da je imel tožnik s toženo stranko sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, mu je z iztekom zadnje pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki nezakonito prenehalo delovno razmerje.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081337
ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-b, 121, 121/1, 123. ZPP člen 7.
kršitev blagovne znamke - podobnost med znakoma - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda
V luči presoje, kdaj podobnost med primerjanima znakoma že pomeni poseg v blagovno znamko, je potrebno ugotoviti, da mora biti stopnja razlikovalnih elementov obratno sorazmerna s podobnostjo blaga ali storitev, ki se na ta način uveljavljajo na trgu, da bi lahko šteli, da posamezen znak zagotavlja razlikovalni učinek. Ker po trditvah upnika dolžnik nastopa na trgu s povsem istovrstnim produktom kot upnik, morajo biti razlikovalni elementi znaka, ki ga uporablja dolžnik toliko močnejši, da ne bi v luči povprečnega potrošnika ustvarjal zmede glede izvora produkta, ki se pojavi na trgu. Upnik je zatrjeval status ugledne znamke. V takšnem položaju bi dolžnik pri nastopanju na trgu moral zagotoviti še močnejše razlikovalne elemente, ki bi izključevali asociacije na izvor ponujanega istovrstnega produkta pri upniku.
prekinitev postopka – reševanje predhodnega vprašanja – nadaljevanje postopka – prenehanje razlogov za prekinitev – stečaj ni postopek
Sodišče lahko kljub temu, da je v sklepu o prekinitvi navedlo, da bo postopek miroval do končne rešitve stečajnega postopka, nadaljuje s postopkom, če spozna, da ni več razlogov za čakanje na zaključek stečajnega postopka.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo – obveznost plačila - neustrezna izobrazba
Delavec je upravičen do plačila po dejanskem delu, tudi če ne izpolnjuje vseh pogojev za zasedbo (zahtevnejšega) delovnega mesta, katerega dela in naloge je opravljal. Zato ni bistveno, da tožnik v določenem obdobju, na katerega se zahtevek za plačilo po dejanskem delu nanaša, še ni imel opravljenega strokovnega izpita, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta tehnik zdravstvene nege.
Tožnik je upravičen do plačila po dejanskem delu v sorazmernem delu, če je zahtevnejša dela opravljal le del delovnega časa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0081344
OZ člen 274, 275, 418, 1018. SPZ člen 146, 146/4, 148. ZJShemRS člen 2.
pogodba o jamstvu – poroštvo – kreditna pogodba – unovčenje jamstva – maksimalna hipoteka – cesija terjatve zavarovane z maksimalno hipoteko – prenos hipoteke – subrogacija – ločitvena pravica
Tako pri odstopu terjatve s pogodbo (cesija) kot pri subrogaciji preidejo s terjatvijo na prevzemnika tudi stranske pravice. Razlika med obema načinoma prehoda terjatve na drug pravni subjekt je le v tem, da pri subrogaciji prenos pravic z upnika na izpolnitelja nastopi ex lege z izpolnitvijo tretjega, pri pogodbeni cesiji pa je za prenos pravic potreben pravni posel.
Člen 148 SPZ izrecno določa, da se s prenosom zavarovane terjatve prenese tudi hipoteka, če ni dogovorjeno drugače. Vendar posebna narava maksimalne hipoteke zahteva izjemo od navedenega splošnega pravila, ki je uzakonjena v četrtem odstavku 146. člena SPZ. Maksimalna hipoteka namreč ponavadi varuje vse (obstoječe, bodoče in pogojne) terjatve, ki izvirajo iz določenega pravnega razmerja med upnikom in dolžnikom, katerih višina v trenutku ustanovitve hipoteke ni določena.
javni uslužbenci - neizbira kandidata - zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnik je vložil tožbo za plačilo odškodnine zaradi diskriminacije po preteku 30 dni od prejema obvestila delodajalca o izbiri kandidata, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo njegovo tožbo (204/5 člen ZDR).
ZIZ člen 44a, 44a/3, 287, 287/6, 287/7, 287/8, 294c. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 33, 33/2.
predlog za določitev (drugega) izvršitelja - odstavitev izvršitelja - imenovanje novega izvršitelja
Izbira izvršitelja je izključno prepuščena upniku. Drži sicer, da se tretji odstavek 44.a člena ZIZ nanaša na začetek izvršbe oziroma na predlog za izvršbo, ne pa na primer smrti izvršitelja tekom postopka oziroma na spremembo izvršitelja tekom postopka. Vendar gre po mnenju sodišča druge stopnje za podobno situacijo in znatno bolj primerljivo, kot v primeru razrešitve izvršitelja, ko odločitev, kdo bo v nadaljevanju postopka izvajal javno pooblastilo, ki je bilo s strani prejšnjega izvršitelja zlorabljeno, ne more biti prepuščeno strankam, temveč je določena izrecna pristojnost za določitev izvršitelja prevzemnika predsedniku zbornice izvršiteljev (287. člen ZIZ).
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninjenje - pridobitev pravice uporabe - prenos pravice uporabe
Tožnice so pravico uporabe izgubile, ker jim je bilo sporno zemljišče dejansko odvzeto že pred uveljavitvijo ZLNDL. Na podlagi Pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča z dne 30.11.1989 sta namreč ta del nepremičnine kupila in prevzela v posest toženca.
ZPP člen 244, 244/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3, 50, 50/1, 50/1-3.
dokazovanje z izvedencem – prepustitev naloge izvedenca – pravica izvedenca do povračila stroškov in nagrade – nagrada izvedenca – materialni stroški
Za predlagano plačilo podjetju, kateremu je izvedenka prepustila nalogo, ki ji jo je zaupalo sodišče, ni pravne podlage, saj izvedensko delo lahko opravi le izvedenec, ki ga v postopku določi sodišče.
pasivna legitimacija – predlog za izdajo začasne odredbe – nesklepčen predlog – pristojnost gospodarskega oddelka okrožnega sodišča
Tožeča stranka je tožbo (in predlog za izdajo začasne odredbe) vložila proti toženki kot fizični osebi, iz tožbe pa izhaja, da se dejavnosti, ki jih želi tožeča stranka prepovedati, izvajajo v salonu L., katerega lastnik je družba F. d. o. o., ne pa tožena stranka. Ta je le direktorica in družbenica F. d. o. o. Iz tega sledi, da pasivna legitimacija toženke ni podana. Zato je predlog za izdajo začasne odredbe nesklepčen. Nesklepčen predlog pa ni utemeljen.
Za odločanje o tistih zahtevkih, ki so podprti s trditvami, iz katerih bi utegnilo izhajati, da svoj tožbeni zahtevek utemeljuje na ZGD-1 (prepoved konkurence), ali ZIL-1 (kršitev patenta ali blagovne znamke), ali morda ZVK; je pristojno okrožno sodišče - gospodarski oddelek.
Tožnik (policist) je spornega dne, izven svojega delovnega časa, v gostinskem lokalu s točilnega pulta vzel denarnico, last oškodovanca. Tožnikova kršitev ima vse znake kaznivega dejanja tatvine po 1. odstavku 204. člena KZ-1, zato je obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
individualna izvršba po začetku stečajnega postopka kot dopustna izjema - vodarina - tekoči življenjski stroški - terjatev, nastala po začetku stečajnega postopka - odstop od načela koncentracije postopka - osebni stečaj - smiselna uporaba določil, ki veljajo za pravno osebo - pravica do sodnega varstva - pravica do izvršbe - splošno načelo enakosti - omejena procesna sposobnost - stečajna masa v postopku osebnega stečaja - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot plačilni nalog in izvršilni naslov - neustreznost določb zpp o prekinitvi postopka ob začetku postopka osebnega stečaja
Ker zakonodajalec omogoča samostojno nastopanje stečajnega dolžnika fizične osebe v pravnem prometu tudi po začetku stečajnega postopka, je treba upnikom zagotoviti sodno varstvo za primer, da prevzetih obveznosti stečajni dolžnik prostovoljno ne bi poravnal (23. člen Ustave). Tovrstno sodno varstvo pa bi bilo brez pomena, če upnik ne bi mogel doseči tudi prisilne izvršbe. Gre za v bistvenem enake terjatve, ki bi jih sicer upnik lahko zoper pravno osebo uveljavljal v izvršbi kot izjemo, opredeljeno v 3. točki drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP.
ZSPJS člen 32, 32/1, 32/1-1, 32/1-3, 32/5. Kolektivna pogodba za javni sektor člen 40, 43, 43/1. ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/2-1, 96/2-2, 96/2-4, 97.b, 97.b/4. ZDR člen 147, 149, 149/1.
dodatek za izmensko delo - javni uslužbenci - dodatek za delo ponoči - „ruski turnus“ - neenakomerno razporejen delovni čas - nočno delo
Tožnik (vojak) je delal v t.i. „ruskem turnusu“ oziroma izmeni (delo je opravljal 12 ur, nato počival 24 ur, nato delal ponoči 12 ur, temu pa je sledil 48 urni počitek). Ruski turnus po svoji naravi pomeni neenakomerno razporeditev delovnega časa v smislu določbe 147. člena ZDR, saj pri enakomerni razporeditvi delovni čas ne sme biti razporejen na manj kot štiri dni v tednu. Pri ruskem turnusu namreč delodajalec na daljše časovno obdobje (nekaj tednov) ne more zagotoviti, da bi delavec lahko vsak teden delal najmanj 4 dni v tednu, ker zaradi izmen in 48 urnega počitka delavec nujno pride do situacije, da dela le tri dni v tednu. Tožnik bi bil torej upravičen do dodatka za delo v neenakomernem delovnem času, če ne bi določba četrtega odstavka 97.b člena ZObr izrecno določala, da se delo v ruskem turnusu šteje za izmensko delo. Zato tožniku za opravljanje izmenskega dela pripada dodatek v višini 7 %.
Kot nočno delo se po določbi prvega odstavka 149. člena ZDR šteje delo v času med 23. in šesto uro naslednjega dne. Če je z razporeditvijo delovnega časa določena nočna delovna izmena, se šteje za nočno delo osem nepretrganih ur v času med 22. in sedmo uro naslednjega dne. Ker je bilo ugotovljeno, da je bila z razporedom določena nočna izmena, je tožnik upravičen do plačila še ene vtoževane ure, torej do 6. ure zjutraj, saj mu je tožena stranka neutemeljeno, brez upoštevanja drugega stavka prvega odstavka 149. člena ZDR, priznavala dodatek za nočno delo v višini 30 % le v smislu določbe prvega stavka prvega odstavka 149. člena ZDR; torej za 7 ur, in ne za osem ur.
insolventnost delodajalca - pravice delavcev - obveznost plačila - neizplačane plače - plača - plačilo za delo - stečaj
ZJSRS v 16. členu določa, da ima pravice po tem zakonu delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca. Delodajalec pa je insolventen, če je nad njim začet stečajni postopek, kot to določa 1. alinea 2. odstavka 17. člena ZJSRS. Po določbi 18. člena ZJSRS upravičenec pridobi pravice po tem zakonu z dnem prenehanja delovnega razmerja. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (tožnik je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov na strani delodajalca), zato ni mogel pridobiti pravic po navedenem zakonu. Tudi sicer ZJSRS v 24. členu določa, da se postopek za uveljavitev po tem zakonu začne na zahtevo upravičenca, ki mora zahtevo vložiti v roku 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja. Tožnik ni uveljavljal pravic znotraj 90 dnevnega roka po ZJSRS, zato mu navedene pravice tudi sicer ne bi pripadale.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0080900
OZ člen 282. ZFPPIPP člen 212, 214, 217. ZPP člen 214, 214/2.
izpolnitev obveznosti – kompenzacija – predmet izpolnitve – vsebina obveznosti – plačilo v skladu s potrjeno prisilno poravnavo – izvajanje dokazov
Predmet izpolnitve je v izvršitvi tistega, kar je vsebina obveznosti. Dolžnik je ne more izpolniti s čim drugim niti ne more upnik zahtevati kaj drugega. Med strankama je bila na podlagi ponudbe in naročilnice sklenjena pogodba, iz katere izhaja, da je bilo dogovorjeno plačilo del. Gre za denarno izpolnitev, ki zaradi (očitno naknadnega) dogovora o plačilu s kompenzacijo, ni izgubila svoje denarne narave. Dogovor o plačilu s kompenzacijo je le dogovor o načinu izpolnitve denarne terjatve (brez denarnega toka), ki ni iztožljiv.