prepozna pritožba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Tožnik bi glede na določbe 4. odst. 117. čl. ZPP moral vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje skupaj s prepozno pritožbo zoper sodbo, ne pa šele v pritožbi zoper sklep o zavrženju pritožbe zoper sodbo. Že tedaj, ko je vložil prepozno pritožbo zoper sodbo, je tožnik zvedel za zamudo roka za vložitev pritožbe zoper sodbo, zato je tedaj začel teči petnajstdnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, določen v 2. odstavku 117. člena ZPP.
ZPP člen 343, 343/1, 343/3, 352, 343, 343/1, 343/3, 352.
pravni interes za pritožbo - delna zamudna sodba
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo le o tožbenem zahtevku, ki je naperjen proti toženki, medtem ko o tožbenem zahtevku, ki je naslovljen na toženca še ni odločilo, zato slednji nima pravnega interesa za pritožbo proti delni zamudni sodbi, katera se ga ne tiče.
Izpolnitev zaveze, ki je primarno bila dogovorjena za izročitev nadomestnega zemljišča ni bila možna, zato so stranke v pogodbi predvidele možnost, da se servis zgradi v sklopu ostalih objektov v kompleksu. Stranki sta se dogovorili za alternativno obveznost.
Po 1.odst. 43.čl. ZD ni treba, da je razdedinjenje izraženo z besedo. Razdedinjenje je civilnopravna sankcija zaradi hujšega zanemarjanja zakonskih ali moralnih obveznosti dediča do zapustnika.
ZZZDR člen 129, 129. ZPP člen 154, 154/1, 154, 154/1.
določitev višine preživnine - otrokove potrebe - stroški postopka
Sodišče mora potrebe otroka ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej. Upoštevati mora vsa tista dejstva, ki vplivajo na to, da so stroški preživljanja v konkretnem primeru in v določenem obdobju večji ali manjši. Poleg tega je potrebno poudariti, da pri oceni potreb ni mogoče z matematično natančnostjo ovrednotiti prav vsakega izdatka in obrazložiti zakaj je pretiran, ampak je treba potrebe oceniti globalno.
Postavljena začasna zastopnica odvetnica stroškov v zvezi z zastopanjem toženca do konca glavne obravnave ni priglasila, saj ji niso nastali. Tožeči stranki bo sodišče prve stopnje na njeno zahtevo celoten predujem vrnilo.
Gre za predlog za izvršbo, ki ga je upnica podala na podlagi izvršilnega naslova in predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Upnica je nepravilno predlagala izdajo kondemnatornega sklepa za obe terjatvi, čeprav ima izvršilni naslov za terjatev v znesku 45.274,00 SIT. Izvršilni predlog je nesklepčen.
ZZZDR člen 211, 211. ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 76, 76/1, 80, 81.
sposobnost biti stranka - zavrženje tožbe- skrbnik za posebne primere
Sposobnost biti stranka ustreza pojmu pravne sposobnosti na področju materialnega prava, torej sposobnosti biti nosilec pravic in obveznosti. Fizična oseba jo pridobi z rojstvom, izgubi pa s smrtjo, zato takšne s smrtjo izgubljene pravne nesposobnosti ni mogoče odpraviti z ukrepi iz 81. člena ZPP, posledično temu pa niti s postavitvijo skrbnika za posebne primere v smislu 211. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
ZGD člen 580, 580/1, 580/2, 580/6, 580, 580/1, 580/2, 580/6. ZIZ člen 59, 59. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 35, 27, 27/4, 27/5, 35.
nedopustnost izvršbe - izbris družbe iz sodnega registra - odgovornost družbenikov - pasivni družbenik
Subjektivni element ravnanja posameznega družbenika ne more biti pravno irelevanten in se šteje za aktivnega družbenika tudi tisti, ki je svojo pasivnost sam zakrivil.
spor majhne vrednosti - postopek v sporih majhne vrednosti
Specifičnost predmetnega postopka, ki se je začel na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, terja ustrezno razlago: predlog upnika (kasneje tožeče stranke) šteje kot tožba, odgovor dolžnika (kasneje tožene stranke) pa kot odgovor na tožbo, obe stranki pa imata po razveljavitvenem sklepu in odločitvi, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku (glede na zgoraj navedene določbe ZPP) pravico, da vložita še eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko navajata dejstva in dokaze.
Nedvomno je tožeča stranka uspela dokazati, da ji je nastala škoda. Ostalih elementov, da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja tožene stranke in da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in njenim nedopustnim ravnanjem in da obstaja odgovornost na strani povzročitelja škode, pa sodišče ni pravilno ugotovilo. Po teoriji o adekvatni vzročnosti je mogoče kot pravno upošteven vzrok šteti tiste okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do škodne posledice. Stranka odgovarja za normalne posledice svojega ravnanja, za posledice, s katerim more računati, da utegnejo nastati.
Pravno pa ni upošteven niti ugovorni razlog, da upnikova terjatev še ni dospela, kolikor se nanaša na sklep o izdani predhodni odredbi oz. na sklep o zavrnitvi ugovora dolžnika zoper predhodno odredbo. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, so bili podani pogoji za izdajo prehodne odredbe po 257. čl. ZIZ. Ugovor, da upnikova terjatev še ni dospela, pa kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ni pravno upošteven, saj je podlaga za izdano predhodno odredbo prav nepravnomočen in zato še neizvršljiv sklep o izvršbi.
Delavec je odškodninsko odgovoren zaradi kršitve konkurenčne prepovedi in izdaje poslovne skrivnosti, če je v postopku dokazano, da je do škode prišlo zaradi ravnanja delavca, da je delavec za svoje ravnanje odgovoren in da obstaja vzročna zveza med ravnanjem delavca in nastalo škodo. V postopku pred sodiščem prve stopnje to ni bilo ugotovljeno. S tem, ko je toženec z informacijami o cenah in ugodnejših plačilnih pogojih seznanjal potencialne kupce, ni kršil poslovne skrivnosti, saj je to sodilo v okvir njegovega dela. V postopku pa ni bilo ugotovljeno, da bi toženec s temi podatki seznanil tudi konkurenčno podjetje. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne prepovedi in izdaje poslovne skrivnosti ni utemeljen.
izvršba na podlagi verodostojne listine - menica kot verodostojna listina - obrazložen ugovor
Upnik je predlagal, sodišče prve stopnje pa je dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine, menice z dne 9.2.2004; gre za eno od verodostojnih listin po 23. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), na podlagi katere sodišče dovoli izvršbo za izterjavo denarne terjatve.
Ob tem, da sodišče druge stopnje sicer priznava tožniku določeno posredovalno vlogo, pa je predvsem materialnopravno utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da predmet obravnavanega tožbenega zahtevka niso posredovalne provizije za sklenitev nezgodnega zavarovanja članov Kluba naročnikov, ampak le zastopniške provizije. Tožeča stranka torej pri nezgodnih zavarovanjih s tožbo uveljavlja plačilo zastopniških provizij, kot zastopnik pa gotovo ni nastopala, saj za kaj takega ni imela pooblastila, pa tudi pogodb ni sklepala.