V konkretnem primeru ne gre za napoved pritožbe kot to zmotno meni tožeča stranka, ampak za tožbo. Zato mora tudi v primeru, ko ne gre za postopek v sporu majhne vrednosti ali zaradi izdaje plačilnega naloga tožeča stranka plačati takso, preden sodišče prve stopnje tožbo vzame v obravnavo. Po 1. odst. 105.a člena ZPP je treba namreč tožbi priložiti tudi dokazilo o plačilu dolžne sodne takse, po 2. odst. 105.a člena ZPP pa v primeru, če taki vlogi ni priloženo dokazilo o plačilu sodne takse, sodišče ravna s tako vlogo kot z nepopolno vlogo. Če dokazilo ni predloženo niti v roku za dopolnitev, se šteje, da je vloga umaknjena.
Predmet obveznosti prvotožene stranke po pogodbi z dne 10.4.1992 je bila obnova starega objekta in zgraditev prizidka na njegovi južni strani. V noči med 23. in 24.04.1992 je prišlo do porušenja starega objekta. Če je torej prišlo do porušenja objekta, katerega obnova je bila dogovorjena med strankama pogodbe z dne 10.4.1992, je logičen zaključek, da njegova obnova ni (več) možna, ravno tako pa ni možna izgradnja prizidka k objektu, ki ga (več) ni. Glede na to je v tem delu mogoče pritrditi pritožbi, da je postala izpolnitev pogodbe zaradi porušenja objekta nemogoča; odpadla je podlaga pogodbe (1. odst. 51. čl. ZOR), prišlo je do razdrtja pogodbe, s tem pa je za prvotoženo stranko nastopila obveznost vrnitve prejetega (4. odst. 210. čl. ZOR.
nepopoln predlog za izvršbo - rok za dopolnitev vloge
Kot pravilno navaja upnik je dejansko upnik sklep, s katerim je sodišče prve stopnje od njega zahtevalo, naj predlog dopolni tako, da navede organizacijo za plačilni promet, pri kateri se nahajajo dolžničina denarna sredstva, prejel dne 3.1.2006. To pa pomeni, da do dneva izdaje izpodbijanega sklepa, to je do 25.1.2006 rok 30 dni sploh še ni potekel. Dne 1.2.2006 je sicer upnik tudi predlagal podaljšanje roka. Vendar pa že prej omenjeno dejstvo pomeni, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo pred potekom 30 dnevnega roka, ki ga je dodelilo upniku.
Ker dokončni sklep tožene stranke, s katerim je tožniku naložila vrnitev štipendij in stroškov v zvezi z učenjem tujega jezika, ni izvršilni naslov, tožnik nima pravne koristi za razveljavitev tega sklepa v sodnem postopku, zato se tožba zavrže.
novo izvršilno sredstvo - nadaljevanje izvršbe - ugovor
Ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom bi bil utemeljen, le če bi bila izvršba nadaljevana s sredstvom, ki ga zakon ne predvideva, ali na predmetih, ki so iz izvršbe izvzeti ali ne morejo biti predmet izvršbe, za kar pa ni šlo v konkretnem primeru.
Upnica je namreč predlagala nadaljevanje izvršbe s prodajo dolžnikovih nepremičnin, torej z izvršilnim sredstvom, ki je v 30. členu ZIZ izrecno navedeno, medtem ko sta predmeta izvršbe dve do ene četrtine dolžniku solastni nepremičnini, za kateri pa tekom postopka ni bilo zatrjevano, niti izkazano, da sta iz izvršbe izvzeti oziroma je izvršba na njih v smislu 32. člena ZIZ omejena.
ZIZ člen 38, 38a. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 3, 7.
varščina - izvršilni stroški - rubež
Varščine za predvideno prodajo zarubljenih stvari, če bi se izkazalo, da je bil rubež izvršen, izvršitelj od upnika ne more terjati pogojno, temveč lahko v primeru uspešno opravljenega rubeža od njega ponovno zahteva varščino za opravo nadaljnjih izvršilnih dejanj.
pogodba o delitvi ekskluzivne pravice za prodajo izdelkov - posamezne dobave izdelkov
Pri tej pogodbi ne gre za kupoprodajno pogodbo, na podlagi katere bi se opravljale posamezne dobave kot delne dobave, ampak gre za pogodbo, s katero je tožeča stranka toženi stranki dodelila ekskluzivno pravico za prodajo izdelkov S..
52. člen ZIZ se nanaša na odpravo nepravilnosti v fazi opravljanja izvršbe, torej v fazi dejanske realizacije izvršilnih dejanj, ne more pa se na njegovi podlagi posegati v fazo dovolitve izvršbe oziroma nadaljevanja izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Pravni sredstvi, namenjeni odpravi nepravilnosti v tej fazi postopka, sta ugovor in pritožba, kot to izhaja iz 9. člena ZIZ. Tudi sicer 52. člen ZIZ jasno določa, da se lahko na podlagi tega zakonskega določila odpravijo samo tiste nepravilnosti, ki jih je pri opravljanju zagrešil izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, kamor očitno ne moremo šteti nepravilnosti, ki jih je pri svojem delu zagrešilo sodišče samo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - predložitev dokazov
Dolžnik za svoje trditve v ugovoru ni predlagal oz. predložil nobenih dokazov, čeprav ga k temu izrecno zavezuje 2. odst. 61. čl. ZIZ. Tudi za trditve, da temelji nek pogodbeni odnos ali dogovor na ustni pogodbi, je mogoče predlagati dokaz.
prometna nesreča - odgovornost za nastalo škodo - deljena odgovornost
Tožeča stranka ni korektno citirala navedb v izpodbijani sodbi glede vprašanja odgovornosti za nastalo nesrečo. Sodišče prve stopnje je res zapisalo v obrazložitvi, da na podlagi izvedenih dokazov zaključuje, da je dne 27.6.2001 v naselju G. do prometne nezgode prišlo izključno zaradi načina vožnje voznika tovornega vozila, tako kot je zatrjevala tožeča stranka, vendar pa je svojo obrazložitev nadaljevalo in opozorilo, da sodišče ni moglo zaključiti, da je bil ta voznik tudi izključno odgovoren za škodo, ki je v tej prometni nezgodi nastala. Pri odgovornosti za nastalo škodo v prometni nezgodi je sodišče prve stopnje izrecno povedalo, da je podana soodgovornost zavarovanca tožeče stranke do 30%. To pa pomeni, da sodišče prve stopnje s tem ni zagrešilo zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
začasna odredba - identiteta med terjatvijo in sredstvom zavarovanja
Med terjatvijo, ki jo tožeča stranka vtožuje in sredstvom zavarovanja ni podana identiteta, saj je tožeča stranka predlagala prepoved razpolaganja z nepremičnino s parc. št. 1967/54 k.o. I., ki v naravi predstavlja skupni del zgradbe, ki je v solastnini etažnih lastnikov, terjatev tožeče stranke pa meri na dve stanovanji v stavbi, na katerih je že vzpostavljena etažna lastnina. To pomeni, da je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da dejansko predlagana začasna odredba niti ni v povezavi s samo terjatvijo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen in utemeljen ugovor - zatrjevanje negativnega dejstva - dokazno breme
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je potrebno ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi v konkretnem primeru opredeliti kot obrazložen in utemeljen. V ugovoru je namreč dolžnik izrecno navajal, da predložene listine ne dokazujejo poslovnega razmerja med upnikom in dolžnikom, saj iz njih ni mogoče razbrati, iz česa naj bi dolg sploh izhajal. Ni mogoče ugotoviti, na katere storitve oz. material se nanaša vtoževani dolg. Take navedbe tudi po mnenju pritožbenega sodišča pomenijo zatrjevanje, da upnik ni izkazal nastanka pravnega razmerja, kar pa je njegovo dokazno breme. Dolžnik je tako zatrjeval negativno dejstvo, ki ga mora dokazovati sicer upnik, zato seveda tudi dolžnik ni dolžan predložiti nobenih dokazov.
Ugovor zastaranja je ugovor materialnega prava in zanj dolžniku ni bilo treba predložiti dokazov, saj za zastaranje pravno relevantne okoliščine (zapadlost terjatve, datum vložitve izvršilnega predloga ipd.) izhajajo iz listin, ki se v spisu že nahajajo.