zastopanje v postopku o prekršku - tuj odvetnik - vpis v imenik odvetnikov
Odvetniki iz držav članic Evropske unije lahko zastopajo stranke pred slovenskimi sodišči, vendar morajo biti pred tem vpisani v imenik tujih odvetnikov, ki lahko v Republiki Sloveniji opravljajo odvetniški poklic, oziroma če pred opravljanjem samo posameznih storitev obvestijo Odvetniško zbornico Slovenije, da nameravajo opravljati posamezne odvetniške storitve.
Nikjer ni določeno, da je oskrba in nega upravičenke omejena le na oskrbo in nego v domačem okolju oz. na laično pomoč upravičenki. V nasprotnem primeru bi se po oceni pritožbenega sodišča izjalovil bistven namen izročilne pogodbe, tj. dogovor o dosmrtni pomoči in negi. Upravičenka si je pomoč zagotovila z namenom, da bo v primeru njene onemoglosti nekdo zanjo skrbel. Drži, da pogodba neposredno ne zavezuje zavezanca po izročilni pogodbi k plačilu institucionalne oskrbe v celoti. Vendar pa stranskega intervenienta s tem, ko se je njegov oče z izročilno pogodbo zavezal k dosmrtni oskrbi in negi upravičenke, zavezuje k delnemu plačilu institucionalnega varstva. Kot je to pravilno ugotovilo že sodišče se s slednjo ni zagotovila samo higiena perila, vzdrževanje higiene bivalnega prostora ter pomoč pri menjavi plenic in umivanju upravičenke. Zgolj z laično oskrbo se namreč ne bi izpolnila obveznost iz izročilne pogodbe.
Sodišče je utemeljeno štelo, da je upravičenka potrebovala takšno oskrbo in nego, ki ustreza vrednosti storitve pomoči na domu. To je tudi cena, ki bi jo stranski intervenient moral plačati v primeru, če bi upravičenka še ostala doma.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE
VSM00060744
Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku (2020) člen 21, 21/1, 21/1-3. ZPP člen 108, 343, 343/3, 335.
vloga v elektronski obliki
V kolikor ZPP določa, da se lahko vloga vloži tudi v elektronski obliki, ni dovolj, da se pošlje sodišču na elektronski naslov urada sodišča objavljen na spletni strani sodišča. Vloga vložena v elektronski obliki mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.
Dolžnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je vložil ugovor po preteku 3-dnevnega roka. Zato pravilno ni ugodilo preostalemu ugovoru dolžnika po izteku roka.
ZFPPIPP člen 19, 47, 331, 331/4. SPZ člen 65, 65/1, 66, 66/3. URS člen 23, 33, 36, 36/1.
osebni stečaj - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - tržna vrednost nepremičnine - skupna prodaja deležev - vzpostavitev etažne lastnine - solastninska pravica na nepremičnini - prodaja solastniškega deleža na nepremičnini - razpolaganje solastnika s svojim delom - predkupna pravica solastnika - pravica do nedotakljivosti stanovanja - pravica do zasebne lastnine - poplačilo upnikov - ločitvena pravica - prodaja zastavljene nepremičnine - sodno varstvo pravic
Način prodaje na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene omogoča neposredno soočanje potencialnih interesentov za nakup nepremičnine in s tem možnost dosega višje kupnine od določene izhodiščne cene. Dejanska realna tržna vrednost nepremičnine se namreč pokaže šele po uspešno izvedenem postopku prodaje.
Vzpostavitev etažne lastnine, skupne ali ločene lastnine, ni pogoj za dopustnost prodaje nepremičnine, na kateri stojita dve stavbi. Ni sporno, da imata na prodajani nepremičnini solastninsko pravico vsak do ½ dolžnica in A. A., torej solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari po prvem odstavku 65. člena SPZ. Skladno s tretjim odstavkom 66. člena SPZ pa lahko solastnik razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov. Če je predmet solastnine nepremičnina, imajo drugi solastniki pri prodaji predkupno pravico. Spričo navedenega se pritožbeno stališče o nujnosti določitve služnosti stavbne pravice pri določitvi in ureditvi etažne lastnine izkaže kot neodločilno za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa.
V stečajnem postopku, katerega edini namen je čimboljše in čimhitrejše poplačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP) iz premoženja stečajnega dolžnika nujno konkurirata dve ustavno zavarovani pravici - pravica dolžnika do doma v okviru pravice do nedotakljivosti stanovanja iz prvega odstavka 36. člena Ustave RS in pravica dolžnikovih upnikov do poplačila njihovih terjatev v okviru pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS in pravice do sodnega varstva pravic iz 23. člena Ustave RS. Glede na to, da dolžničine obveznosti do upnikov presegajo vrednost njenega premoženja, v obravnavanem primeru pa je na dolžničinem solastniškem deležu nepremičnine, ki je predmet prodaje, vpisanih 13 hipotek in da ima samo upnik iz seznama ločitvenih pravic prvega in drugega vrstnega reda zavarovano terjatev v znesku 334.658,67 EUR, kot izhaja iz predloga upravitelja, je moralo biti dolžnici najkasneje po začetku postopka osebnega stečaja jasno, da bo prišlo do prodaje zastavljenega premoženja zaradi poplačila ločitvenih upnikov skladno z 19. členom ZFPPIPP, tudi iz premoženja dolžnice, ki predstavlja njen dom. Možnosti prodaje nepremičnine, ki je dolžničin dom, se je morala dolžnica zavedati že ob ustanovitvi zastavne pravice.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - vzrok invalidnosti - poklicna bolezen - izvedensko mnenje - pisna napaka - sprememba sodbe
Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da entenzopatij ni upoštevalo kot poklicno bolezen, saj navedeno stanje ni v Seznamu poklicnih bolezni. Razen tega naj bi bile entenziopatije zaradi pogojev na delovnem mestu zgolj pospešene, ne pa povzročene. Pritožbeno sodišče s takim stališčem sodišča prve stopnje soglaša. Nenazadnje tudi sodna izvedenka zaslišana na naroku za glavno obravnavo ni posebej izpostavila, v kolikšni višini bi v primeru, če bi bile entenzopatije upoštevane kot poklicna bolezen (v okviru vibracijske bolezni) posebej vplivale na tožnikovo invalidnost. Skupno je namreč vpliv vibracijske bolezni ocenila v višini 40 % in tak odstotek je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo pri svoji odločitvi.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - neobrazložena odločba
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do navedb tožene stranke, ki utegnejo biti z vidika izpolnjevanja pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe pravno relevantne, t. j. glede sorazmernosti posega v pravni položaj tožene stranke, niti do nasprotujočih navedb tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
ZPP člen 206, 207, 208, 211, 270, 270/1, 270/1-8, 300.
združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - ločeno obravnavanje zahtevka po nasprotni tožbi - razdružitev postopka
Če sodišče prve stopnje združi dve pravdi za skupno obravnavanje, s tem odloči, da bo tudi predhodno vprašanje obravnavalo v združeni pravdi. V nasprotju z namenom instituta združitve pravd bi bilo, če bi sodišče prekinilo postopek po tožbi, ki ga je za skupno obravnavanje združilo s postopkom po nasprotni tožbi, postopek po nasprotni tožbi pa bi nadaljevalo.
Sprememba v dejanski podlagi se presoja upoštevajoč pravnorelevantna dejstva, to je tožničino starost do uveljavitve ZPIZ-2 in ne njeno starost ob vložitvi vloge. Sodišče je pravilno ugotovilo, da določba v šestem odstavku 110. člena ZPIZ-1 določa, da če vdovi pravica do vdovske pokojnine preneha pred dopolnjenim 53. letom starosti, toda po dopolnjenem 48. letu, jo lahko znova uveljavi ko dopolni 53 let starosti. Tega pogoja tožnica ni izpolnila.
Tožnica zahtevanih zakonskih pogojev še vedno ne izpolnjuje, zaradi česar ni upravičena do priznanja vdovske pokojnine. Ker je ključen trenutek ugotavljanja starosti na dan 31. 12. 2012, se pravno relevantno dejansko stanje s potekom časa ne bo spremenilo.
Ker je pritožnica pritožbo, prispelo na sodišče dne 22. 2. 2022 (red. št. 31), imenovala „pritožba na sklep“, vložila pa jo je zadnji dan pritožbenega roka, po presoji pritožbenega sodišča ni dvoma, da se je pritožila proti sklepu z dne 18. 1. 2022 (red. št. 30), s katerim je sodišče napoved pritožbe proti sodbi štelo za umaknjeno, ne pa proti sodbi. Poleg tega iz določil ZPP ne izhaja, da lahko sodišče na podlagi vsebine pritožbe sklepa, katero odločbo pritožnik izpodbija.
Brez plačila takse za pritožbeni postopek toženka presojanja izpodbijane sodbe pred pritožbenim sodiščem ne more doseči.
ZFPPIPP člen 355, 355/2, 355/2-1, 355/2-3. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 18, 20, 21.
Postavka, ki kot tekoče stroške stečajnega postopka določa "stroške električne energije, vode, ogrevanja, telefona in drugih stroškov v zvezi z uporabo poslovnih prostorov za potrebe stečajnega postopka", se nanaša na stečajno maso, oz. na uporabo poslovnih prostorov stečajnega dolžnika in ne na uporabo poslovnega prostora stečajnega upravitelja.
Upravitelj je upravičen do povrnitve (svojih) stroškov le v obsegu, ki ga določa Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen, ki v 18., 20. in 21. členu določa vrste teh stroškov, med katerimi ni režijskih stroškov poslovnega prostora upravitelja. Ti stroški so torej stroški poslovanja oz. dejavnosti, ki jih je upravitelj, ne glede na to, v kakšni pravno organizacijski obliki jo opravlja, dolžan financirati sam (iz prejetih nagrad), podobno kot svojo dejavnost financirajo odvetniki iz prejetih plačil po tarifi.
državna štipendija - izobraževalni program - razlaga zakonske določbe
Pri razsoji zadeve je potrebno izhajati iz 9. člena ZŠtip-1, po katerem se štipendije dodelijo za obdobje od dodelitve do izteka izobraževalnega progama. Pravilno je razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da je čas dodatnega leta v okviru statusa rednega študenta del izobraževalnega programa, ki se zaključi z izdelavo diplomske oz. magistrske naloge. Nadalje je potrebno pritrditi stališču sodišča, da že ob gramatikalni razlagi v tožnikovem primeru ne gre za dodatno študijsko leto po izteku izobraževalnega programa, temveč v okviru izobraževalnega programa. Takšna razlaga je v skladu z načelno določbo 3. člena ZŠtip-1, po kateri zaključek izobraževanja pomeni zaključek izobraževanja na izobraževalni ustanovi s pridobitvijo višje ravni izobrazbe od že pridobljene.
vročitev plačilnega naloga - vročanje po ZUP - vročanje v poštni predal
Določba tretjega odstavka 87. člena ZUP je jasna. Le v primeru, da sporočila ni mogoče pustiti v hišnem predalčniku ali na vratih stanovanja, lahko vročevalec pisanje pusti v poštnem predalu. Kljub spremembi ovojnic je torej način vročanja po pravilih ZUP ostal enak.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju - podaljšanje zadržanja - nujnost ukrepa
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja, zaslišanja lečečega zdravnika in zdravstvene dokumentacije pravilno ugotovilo, da gre pri udeležencu za duševno bolezen paranoidno shizofrenijo, ki obsega nanašalnost in preganjalno naravnanost ter občutke ogroženosti. Iz teh razlogov je pri udeležencu hudo motena njegova presoja realnosti in obvladovanje njegovih ravnanj, zato obstaja velika nevarnost, da bi ob zgoraj opisanih občutkih odreagiral z nasiljem do drugih oseb in ob tem ogrožal njihovo življenje, s tem, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči - z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo.
Z navedbo samega dolžnika, da je denar v januarju 2013 prejel na podlagi pogodbe o vlaganju (za katero pa ne navaja, da je z njo dolžnik prevzel kakršnokoli obveznost za njegovo vračilo), torej dolžnik negira svojo lastno trditev, da je v januarju 2013 prejel posojilo po posojilni pogodbi z dne 21. 1. 2013. Obveznost vračila je dolžnik prevzel šele s posojilno pogodbo, sklenjeno dne 30. 9. 2018.
Obveznost dolžnika iz pogodbe o vlaganju sta torej upnica in dolžnik sporazumno nadomestila z novo po sklenjeni posojilni pogodbi, v kateri se je dolžnik zavezal k vračilu prejetih denarnih zneskov, s tem pa se na novo zadolžil. Šlo je za prenovitev obveznosti v smislu prvega odstavka 323. člena OZ, po katerem obveznost preneha, če se upnik in dolžnik sporazumeta, da bosta obstoječo obveznost nadomestila z novo, in če ima nova obveznost drugačen predmet ali drugačno pravno podlago. Iz doslej razloženega izhaja, da ni odločilno, kdaj je dolžnik denar od upnice prejel, ampak kdaj se ga je zavezal vrniti.
Trditev o tem, da sodišče prve stopnje v zvezi s svojimi ugotovitvami in zaključki ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, je pavšalna in kot takšna neupoštevna. Ker tožeča stranke ne pojasni niti kateri dokazi naj ne bi bili izvedeni in na kakšen način naj bi zavrnitev izvedbe dokaznih predlogov vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe niti ne trdi, da prvostopenjsko sodišče za zavrnitev izvedbe dokaznih predlogov ni navedlo ustavno dopustnih razlogov, na njene navedbe ni mogoče konkretizirano odgovoriti in so neupoštevne. Poleg tega je tožeča stranka pravico, da prvostopenjskemu sodišču očita domnevno nezakonito zavrnitev izvedbe nekaterih njenih dokaznih predlogov, že izgubila, saj zatrjevanih kršitev ni grajala takoj, ko je bilo to mogoče (najkasneje na naroku za glavno obravnavo dne 15. 9. 2021), v pritožbi pa tudi ni izkazala, da teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.
Tožeča stranka v obravnavanem gospodarskem sporu ni dokazala, da sta pravdni stranki kot pogoj za veljavnost pogodbe določili kakšno posebno obliko, bodisi v obliki na papirju podpisane listine bodisi z nadaljnjim pogojem overitve podpisa ene ali obeh pogodbenih strank ali pa celo v obliki notarskega zapisa (OZ pa za pogodbo o odstopu terjatev ne predvideva nikakršne obličnosti). S tem v zvezi sta namreč odločilna predvsem elektronsko sporočilo tožene stranke tožeči stranki z dne 16. 1. 2017 (elektronska pošta na B 6, ki je v 7. točki obrazložitve natančno povzeta in ki po svoji vsebini predstavlja novo ponudbo v smislu prvega in tretjega odstavka 29. člena OZ), saj je tožeča stranka to ponudbo z elektronskim sporočilom z dne 23. 1. 2017 sprejela (elektronsko sporočilo na B 7, povzeto v 7. točki obrazložitve), in elektronsko sporočilo z dne 23. 1. 2017. Ker pa niti iz prvega (16. 1. 2017) niti iz drugega sporočila (23. 1. 2017) ne izhaja, da sta se pravdni stranki sporazumeli, da bo posebna oblika (na papirju podpisana listina ipd.) pogoj za veljavnost njunega dogovora, pa tudi osnutki pogodb (ki sta si jih stranki izmenjevali pred oziroma po sklenitvi sporne cesijske pogodbe in), na katere se sklicuje pritožnica, ne morejo dokazovati, da je bila kot bistven pogoj oziroma kot pogoj za veljavnost dogovora določena obličnost.
ZPIZ-2 člen 4, 4/2, 108, 108/1, 108/2, 108/3, 111, 111/1, 111/2.. ZUstS člen 23.. URS člen 22, 50.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 13, 14.
invalidska pokojnina - I. kategorija invalidnosti - nastanek invalidnosti - pričetek izplačevanja
Izplačilo pokojnine je pogojeno s prenehanjem zavarovanja. V kolikor zavarovanec na dan izpolnitve pogoja za pridobitev pravice ni zavarovan, se glede na sistemsko ureditev v 2. odstavku 111. člena ZPIZ-2 pokojnina izplačuje največ za 6 mesecev nazaj od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. Čeprav po 2. odst. 4. člena ZPIZ-2 pravice iz obveznega zavarovanja ne zastarajo, to ne pomeni, da ne bi moglo priti do izgube izplačil posameznih mesečnih zneskov. Po ustaljeni sodni praksi pritožbenega in revizijskega sodišča je potrebno ločiti priznanje pravice do invalidske pokojnine od njenega izplačevanja. Zmotno in zato nesprejemljivo je stališče pritožnice, da ni podlage za različno obravnavanje pridobitve in realizacijo pravic. Ob razlagi, za katero se zavzema pritožba bi lahko imel posameznik hkrati dva statusa, bil sočasno prejemnik dveh dajatev iz socialnega zavarovanja, ali bil v določenem obdobju brez obveznega zavarovanja in brez pravic.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - tožba na neveljavnost pogodbe - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - poseg v dolžnikovo lastninsko pravico
V primerih, ko dolžnik predlog za odlog izvršbe opira na dejstvo vložitve tožbe na ugotovitev neveljavnosti (ničnosti) pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba, in je torej pod vprašaj postavljen tako obstoj upnikove terjatve kot tudi veljavnost izvršilnega naslova, je treba to ustrezno upoštevati tudi pri presoji pogojev za odlog izvršbe. Pri tem je treba tudi upoštevati, da, čeprav mora sodišče na ničnost paziti po uradni dolžnosti (92. člen Obligacijskega zakonika - OZ), izvršilno sodišče, ki ga veže načelo stroge formalne legalitete, morebitne ničnosti pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa ne more presojati v izvršilnem postopku, ampak mora dolžnik v ta namen vložiti tožbo. Sodno varstvo dolžnika je v takem primeru lahko učinkovito in popolno le, če je dolžniku hkrati omogočeno, da v izvršilnem postopku doseže odložitev posega v svoje premoženje do pravnomočne odločitve o ničnostni tožbi in tako prepreči, da bi do realizacije izvršbe prišlo pred zaključkom pravdnega postopka, v katerem izpodbija izvršilni naslov. Pri presoji obstoja pogojev za odlog je v takem primeru zato na mestu milejši pristop.
Še posebej previdna mora biti presoja sodišča v primerih, ko ima izvršba za posledico izgubo doma dolžnika in njegove družine. V teh primerih namreč poseg v premoženje dolžnika ne pomeni le zmanjšanja dolžnikovega premoženja in škoda, ki dolžniku nastane, ni le premoženjske narave, ampak je treba upoštevati tudi pomen, ki ga ima dom za družinsko življenje posameznika. Gre za enega najbolj občutljivih vidikov človekovega življenja, zato je utemeljena ne samo posebna skrbnost, ampak tudi poudarjena vzdržnost (zadržanost) države in s tem sodišča, ko prisilno vanjo posega (tudi ko gre za prisilno izvršbo). Posledice izgube doma, ki se praviloma odražajo na različnih področjih življenja dolžnika in njegove družine, bistveno presegajo zgolj posledice finančne narave, zaradi česar jih, tudi če dolžnik v pravdnem postopku z zahtevkom za uveljavitev ničnosti pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa uspe, po opravljeni prodaji s povrnitvijo celotne kupnine, ki jo je na račun poplačila terjatve prejel upnik, in s plačilom morebitne denarne odškodnine ni mogoče v celoti odpraviti. Zgolj takšno naknadno pravno varstvo dolžnika je zato neustrezno, saj ne omogoča učinkovitega in celovitega varstva pravic dolžnika, katerega obveznost izvira iz pravnega posla, ki zaradi nasprotovanja morali ali prisilnim predpisom že po zakonu ne more imeti pravnih učinkov (86. in 87. člen OZ). V takih primerih je zato treba kot škodo, ki utemeljuje odlog izvršbe, upoštevati že samo izgubo doma, četudi gre za škodo, ki nastane kot neposredna posledica izvršbe.