tuje vozniško dovoljenje - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja
Povedano pomeni, da ne drži pritožbeni očitek, da imetniku tujega vozniškega dovoljenja ni mogoče izrekati KT za prekršek, storjen v cestnem prometu. Te stranske sankcije ni mogoče izreči takemu vozniku le v primeru, ko se mu izvršuje sankcija prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju RS in le v takem primeru se takemu vozniku izreče le globa, ne pa tudi stranska sankcija 18 KT
izločitev dokazov - predlog za izločitev dokazov - uradni zaznamek o zbranih obvestilih
Pritožnica izraža nestrinjanje s stališči izpodbijanega sklepa, ki ni sledilo njenemu predlogu in ni izločilo uradnega zaznamka o zbranih obvestilih z osebo A. A., kljub temu, da je navedeno izjavo dala obdolženka preden je bila poučena po četrtem odstavku 148. člena ZKP. Izločitev predmetne izjave ni potrebna, saj je bilo tekom postopka že odločeno, da se izjava izloči. Iz Uradnega zaznamka SDT RS z dne 11. 4. 2016 je razvidno, da je okrajni državni tožilec navedeno obvestilo izločil in odločil, da se shrani v posebnem ovitku, ki je del državnotožilskega spisa. Glede na pojasnjeno ni potrebno ponovno odločanje o izločitvi obvestila, ampak bo moralo sodišče prve stopnje predmetno obvestilo le poslati SDT RS.
seznam izvršilnih naslovov - ugovor dolžnika - izvršilni naslov
Sodišče prve stopnje je pravilno presojalo vsebino izvršilnega naslova – seznama izvršilnih naslovov glede na 9. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2.
Zagovornik tudi napačno razume pomen instituta prekrška neznatnega pomena, ki je opredeljen v določbi člena 6.a ZP-1 in iz katere izhaja, da se za prekršek neznatnega pomena šteje tisti prekršek, ki je storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in pri katere ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica oziroma je ta neznatna. S citiranim PN z dne 30. 5. 2022 pa se je storilcu očitala storitev prekrška po 2. točki šestega odstavka člena 46 ZPrCP, za katerega je predpisan, poleg globe, tudi izrek 3 KT, kar pa je po 1. točki četrtega odstavka člena 23 ZP-1 hujši prekršek, zato je razlogovanje pritožbe o tem, da je v konkretnem primeru šlo za prekršek neznatnega pomena, povsem napačno.
izredna odpoved delavca - razlika v plači - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - soglasje volj - izplačevanje nižje plače - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih sodbe - razveljavitev sodbe - ponovno sojenje pred drugim senatom
Sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo konkretno, na kakšen način je bilo doseženo soglasje volj glede nove pogodbe o zaposlitvi (ne gre zgolj za spremembo pogodbe o zaposlitvi), ki ne more biti hkrati izraženo ustno in s konkludentnimi ravnanji, niti ni ugotavljalo, kdaj je bilo soglasje volj doseženo in za osnovno plačo v kakšni višini. Šele nato bi lahko odločilo o utemeljenosti zahtevkov tožnika, pri čemer bi moralo za vsak mesec vtoževanega obdobja presoditi, ali je tožniku bila izplačana plača v višini, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, in sicer ali pisne pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 1. 2007 ali, če bi ugotovilo obstoj soglasja volj glede drugačne višine osnovne plače, plače po ustno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi ali po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni s konkludentnimi ravnanji.
Dejstvo, da se delavec zaveda, da mu delodajalec odreja drugo delo, kot je v pogodbi o zaposlitvi, in da mu izplačuje nižjo plačo, še ne pomeni, da s tem soglaša. Odrejanje drugega dela pomeni kršitev temeljne obveznosti delodajalca, kot je določena v prvem odstavku 43. člena ZDR-1, pri čemer okoliščine, da se delavec ne "pritoži", da v zvezi s kršitvijo ne uveljavlja varstva pravic po prvem in drugem odstavku 200. člena ZDR-1, ni šteti njemu v škodo. Enako soglasja ne pomeni dejstvo, da delavec ne oporeka znižani plači oziroma v zvezi s tem ne uveljavlja varstva pravic.
pravno odločilna dejstva - čas storitve prekrška - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS - kazenska evidenca - kazenske točke
Pri odločanju o izpolnjevanju pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za to sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe ali sodbe o prekršku, vendar pa je odločilna okoliščina za ugotovitev, ali je bila predpisana višina KT dosežene ali presežena v obdobju dveh let, le čas storitve prekrškov.
vozniško dovoljenje - potek veljavnosti - epidemija - kategorija vozila
Navedeno pomeni, da ima pritožba prav, da je ta odlok veljal tudi za obdolženca, ki mu je veljavnost vozniškega dovoljenja potekla 8. 4. 2021 za vozniško dovoljenje kategorije ″B‶, ne pa, kot je nepravilno zaključilo prvo sodišče, da se je citirani odlok nanašal samo na zavezo usposabljanja voznikov začetnikov za kategoriji A2 ali A.
V točki 3.) je izrecno pojasnilo, da obdolženec naslovov predlaganih prič sodišču ni nikoli posredoval, ker pa je ocenilo, da priči ne bi izpovedovali o pravno relevantnih dejstvih, pomembnih za razsojo v tej prekrškovni zadevi, saj naj bi potrdili le, da obdolženec ni vozil pod vplivom alkohola in da gre za zaroto, kar pa se obdolžencu sploh ne očita, je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča taka zavrnitev dokaznega predloga prepričljiva in zadostna, zato ne gre za bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz prvega odstavka člena 90 ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom člena 155 ZP-1, saj obdolžencu s tako zavrnitvijo dokaznega predloga ni bila kršena njegova pravica do obrambe, kot to neutemeljeno navaja pritožba.
Zato pritožnik s pritožbenimi navedbami, ko v pretežnem delu graja dokazno oceno prvega sodišča na napačni materialnopravni predpostavki, da odgovornost storilca temelji na določbi prvega odstavka člena 8 ZPrCP in ko navaja, da storilec razen svojega zanikanja ni predlagal nobenega drugega dokaza glede na uzakonjeno obrnjeno dokazno breme, uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa je nedopusten pritožbeni razlog, kajti pritožbeno sodišče je namreč v hitrem postopku o prekršku na ugotovljeno dejansko stanje in posledično na dokazno oceno, ki jo sprejme sodišče prve stopnje v hitrem postopku o prekršku, torej v takšnih postopkih, kot je obravnavani, vezano.
Utemeljene so pritožbene navedbe, da upnik ob vložitvi predloga za izvršbo ni bil več imetnik terjatve, ni bil njen materialnopravni upravičenec, da je bila to bistvena okoliščina za ugoditev ugovoru, da upnik ni imel pravice vložiti predloga za izvršbo oziroma je bil neutemeljen.
Upnik je neutemeljeno vložil predlog za izvršbo, dolžnik pa je utemeljeno vložil ugovor zoper sklep o izvršbi.
ZP-1 člen 57. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2005) člen 35.
meroslovne zahteve za merilnike hitrosti - merilniki hitrosti v cestnem prometu - osebna zaznava prekrška
Prvo sodišče je pravilno obrazložilo, da določba člena 35 navedenega pravilnika določa postopek merilnika hitrosti glede dokumentiranja vožnje v rdečo luč, vendar pa gre v tem primeru za situacijo, ko je tak prekršek ugotovljen z uporabo tehničnih sredstev ali naprav oziroma z merilnikom hitrosti. V obravnavanem primeru pa je prekršek bil zaznan na podlagi osebne zaznave policista – pooblaščene uradne osebe, zato je obrazložitev prvega sodišča, da v konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba člena 35 navedenega pravilnika pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena.
nepremoženjska škoda - spolzke stopnice - prekluzija navajanja dejstev
Ugotovitve prvega sodišča, da ni moč slediti toženkinim trditvam o nepazljivosti in neprevidnosti tožnika, pa ni moč omajati z utemeljevanjem, da bi se moral tožnik držati za ograjo, da je stopnice poznal in da je vedel, da je zavarovanec nesel psu hrano, saj toženka teh očitkov zoper tožnika v postopku pred sodiščem prve stopnje ni naperila.
Povedano pomeni, da se sodišče z ničemer ni opredelilo do storilčevega subjektivnega odnosa do storjenega prekrška, zato je pritožbeno sodišče zaradi izostanka razlogov o storilčevi krivdi v skladu z določbo petega odstavka člena 163 ZP-1 izpodbijano sodbo zaradi kršitve 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1 razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.
V izpodbijani sodbi je zavrnitev dokaznih predlogov obrazložena z utemeljitvijo, da naj bi se z njimi ugotavljala dejstva, ki niso pravno relevantna. S stališča pravne kvalifikacije, kakršno je v zadevi zavzelo prvostopno sodišče, je zato moč s temi razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov polemizirati v okviru pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato pravica do izjave ni bila kršena.
zaslišanje storilca - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem
Prav ima pritožba, da so razlogi v izpodbijani sodbi o tem, zakaj sodišče ni zaslišalo A. A. ki je izrecno zahteval, da se ga v tem postopku zasliši, neprepričljivi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00062864
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/2, 365, 365-3, 394, 394-10, 400, 400/3. OZ člen 87, 255, 255/1, 256. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - ničnost notarskega zapisa - zadolžnica v obliki notarskega zapisa - obnova pravdnega postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - nadomestitveni postopek - posojilno razmerje - obstoj terjatve - višina terjatve - odpadla pravna podlaga - dokazno breme - dokazna stiska - dopolnilni sklep - sprememba odločitve o pravdnih stroških - uspeh v postopku
Ničnost zadolžnice v obliki notarskega zapisa ne spreminja dejstva o obstoju posojilnega razmerja, saj ta listina ni pravni posel, na osnovi katerega bi posojilno razmerje nastalo. Posledica ugotovljene ničnosti zadolžnice ni kondikcijski zahtevek.
S trditvijo, da tožnik izjalovitve dokaza ni mogel pričakovati in da se je šele v nadomestitvenem postopku pokazala potreba po dokazovanju z notarskima zapisoma, ni mogoče opravičevati skopih trditev o obstoju in realizaciji posojilnega razmerja. Ker gre za eno posojilno razmerje, katerega realizacija je bila spremljana s sestavo treh zadolžnic, bi trditve in dokaze tožnik moral podati v rednem postopku.
ZKZ člen 23. ZON člen 1, 1/1, 84, 84/3, 84/6. ZPP člen 165, 165/1, 313, 313/1, 313/2. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1. Odlok o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (2015) člen 25, 25/1, 26, 26/1.
predkupna pravica - sprejem ponudbe - objava ponudbe - kršitev predkupne pravice - zloraba pravice
Lokalna skupnost, če je po ZON predkupni upravičenec, ima enak položaj kot država, kar pomeni, da je prednostni upravičenec in mora biti neposredno obveščena o prodaji zaščitenega zemljišča. Zato ne zadošča, da se ponudba objavi na način, kot to določa ZKZ.
Tožnica svojih namenov in načrtov, zaradi katerih uveljavlja svojo zakonito (in prednostno) predkupno pravico, ni dolžna razgrinjati, saj ta pravica ni z ničemer posebej pogojena, pač pa mora zlorabo dokazati tisti, ki jo zatrjuje; v tem pogledu toženec ni navedel nič oprijemljivega.
stiki med starši in otrokom - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - sprememba izvajanja stikov - začasna ureditev stikov - stiki med šolskimi počitnicami - največja korist otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvedensko mnenje
Položaj CSD se po ustaljeni sodni praksi približuje položaju, ki ga ima v postopku sodni izvedenec, mnenje CSD pa ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja.
Smisel začasnih odredb v sporih iz razmerji med starši in otroki je v tem, da se začasno, do dokončne odločitve v sporu, razmerje med njimi uredi tako, da bo zagotovljena največja otrokova korist. Pri tem se mora pri odločanju upoštevati, da je začasna odredba izjemno in začasno sredstvo. Za razvoj psihične strukture otrok sta v obravnavani zadevi, kot je ocenil CSD, pomembna oba starša. Začasna ureditev tedenskih stikov daje obema staršema pomemben delež časa z otrokoma.
spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - pisnost postopka - materialno procesno vodstvo - razpravno načelo - podjemna pogodba (pogodba o delu) - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - nedovoljene pritožbene novote
V sporih majhne vrednosti velja načelo pospešitve in ekonomičnosti postopka. Ta se odraža v določbah 450., 451. in 452. člena ZPP. Tožnik mora navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, toženka pa v odgovoru na tožbo. V nadaljevanju pa lahko vsaka stranka vloži le še eno pripravljalno vlogo. Postopek v sporih majhne vrednosti poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (450. člen ZPP). Ob pojasnjenem je nerazumen in neutemeljen očitek o pojasnilni dolžnosti sodišča toženki na prvem naroku, da (še) lahko predlaga določene dokaze, ki jih v dosedanjih vlogah še ni predlagala. Takšno materialno procesno vodstvo ne bi bilo dopustno.
ZPP člen 108, 108/4. ZDZdr člen 39, 39/1, 40, 40/1, 41, 41/2, 41/3.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - dopolnitev nepopolnega predloga - dopolnitev nepopolnih navedb - zavrženje predloga
Ker predlagateljica v danem roku, katerega zadnji dan je bil 14. 7. 2022, ni v celoti dopolnila predloga tako, kot ji je bilo naloženo (ni predložila tudi zadostnega števila vlog s prilogami), je odločitev prvega sodišča o zavrženju njenega predloga kot nepopolnega pravilna (četrti odstavek 108. člena ZPP).