Na nepravilno vročitev se ne more sklicevati stranka, ki je odločbo prejela in se zoper njo pravočasno pritožila. Stroški izvršitelja spadajo med izvršilne stroške (293. člen ZIZ). Po prvem odstavku 38. člena ZIZ izvršilne stroške najprej plača upnik, na njegovo zahtevo pa mu mora nato za izvršbo potrebne stroške povrniti dolžnik (peti odstavek 38. člena ZIZ).
ugovor tretjega - izvršilni stroški - stroški tretjega
Sodišče se lahko pri odločanju o stroških tretjega opre tudi na 160. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki določa, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške, če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse
Ker je sodišče o predlogu dolžnice za oprostitev plačila sodne takse že pravnomočno odločilo, je utemeljeno njen ponovni predlog, ki ni oprt na novih dejstvih in dokazih (spremenjenih okoliščinah), ob smiselni uporabi drugega odstavka 319. člena ZPP zavrglo.
domneva umika pritožbe - neplačilo sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Tožena stranka ne izpodbija odločilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je prejela plačilni nalog in da v postavljenem roku ni plačala sodne takse za pritožbo, prav tako ni bilo prejeto denarno nakazilo v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku roka in ni dostavila dokazila o plačilu takse pred potekom roka, določenega v plačilnem nalogu.
ZUPJS člen 43, 43/3.. ZUP člen 113, 113/2, 260, 260-5, 268, 268/2, 270.. ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-7.
plačilo institucionalnega varstva - neresnični podatki o premoženjskem stanju - obnova postopka - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Tožena stranka je vodila postopek iz razloga, ker naj bi tožnica v postopku izdaje odločbe z dne 21. 5. 2015 zamolčala podatek o dohodkih, ki jih dobiva iz Švice. Navedeni dohodki pa so vplivali na samo odločitev. ZUPJS v tretjem odstavku 43. člena določa primer, ko je oseba podatke prikazovala lažno ali pa jih je zamolčala oziroma sporočila neresnične podatke že pred izdajo oziroma ob izdaji odločbe in je bila tej osebi kasneje priznana pravica iz javnih sredstev, do katere ni bila upravičena oziroma je bila upravičena v nižjem znesku. Vendar pa tudi ZUP v 5. točki 260. člena, ki se nanaša na obnovo postopka, določa, da se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku), obnovi, če je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb.
V primeru, ko je zavarovanec posredoval nepopolne ali neresnične podatke o dejstvih, od katerih so odvisni pridobitev, odmera ali izplačevanje denarnega nadomestila, pride v poštev odprava odločbe o tej pravici v okviru obnove postopka po ZUP.
ZPIZ-2 člen 41, 63, 63/2.. ZDSS-1 člen 61.. ZPP člen 8.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - II. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - izvedena priča - zavrnitev dokaznih predlogov
Sodišče prve stopnje je ustrezno razčistilo dejansko stanje. Na predlog tožnika je od invalidske komisije II. stopnje zahtevalo, da opravi osebni pregled ter da odgovori na vprašanje sodišča v zvezi s tožnikovo delovno zmožnostjo. Tudi z zaslišanjem obeh članov invalidske komisije je sodišče prve stopnje razčistilo, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, je pa pri tožniku podana poklicna invalidnost. Glede na njegovo starost in s tem nezmožnost za poklicno rehabilitacijo, je tožena stranka tožniku, skladno z že citiranimi zakonskimi določbami, kot invalidu II. kategorije invalidnosti utemeljeno priznala pravico do invalidske pokojnine.
začasna nezmožnost za delo - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje obveznega zavarovanja - obrazložitev zavrnitve dokaza
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenemu ugovoru, da bi se moralo sodišče poglobiti v okoliščine postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Slednje zapade v spor o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki ga je tožnica vodila pred delovnim sodiščem. Upoštevajoč dejstvo, da je tožnici delovno razmerje prenehalo 9. 9. 2021, je za vodenje socialnega spora o začasni nezmožnosti za delo od 10. 10. 2021 do 6. 4. 2022 odpadla pravna podlaga. Kljub temu pritožbeno sodišče izpostavlja, da bo tožnica imela možnost, da na podlagi pravnomočne odločitve v delovnem sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi predlaga obnovo postopka pri tožencu glede izpodbijane odločitve v tem sporu.
obdolžilni predlog - vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - pravica do obrambe
Pritožba torej le primeroma in na splošno, brez, da je takšen predlog bil podan tekom postopka pred sodiščem prve stopnje navaja, da je sodišče prve stopnje ravnalo napak, ker zaslišanja obeh policistov ni izvedlo, vendar pa konkretno sploh ne pojasni, o katerih pravno relevantnih dejstvih, pomembnih za razsojo v tem postopku, naj bi oba policista izpovedala, prvo sodišče pa je v točki 3.) izpodbijane sodbe tudi izrecno zapisalo, da policistov ni zaslišalo prav iz razlogov, ker za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja njuno zaslišanje ni bilo potrebno, kar kot pravilno sprejema tudi pritožbeno sodišče.
odgovornost pravne osebe za prekršek - zahteva za sodno varstvo - dejansko stanje - dopolnitev dokaznega postopka - izvedba predlaganih dokazov
Sodišče bi dejanske ugotovitve iz odločbe o prekršku moralo preverjati z izvedbo predlaganih dokazov, pri čemer ne zadošča, da te dokaze formalno izvede, ampak morajo biti dokazi po vsebini usmerjeni k razjasnitvi spornih dejstev, sicer bi bila pravica do zaslišanja prazna.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/2, 71/2-1, 71/2-4, 74, 74/6.
odlog izvršbe - predpostavke za odlog izvršbe - pravica do doma
Pravica do doma ni absolutno varovana in okoliščina, da nepremičnina, ki je predmet prodaje, predstavlja dolžnikov dom, sama po sebi ne zadošča za odlog izvršbe, temveč morajo biti, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, podane tudi druge izjemne okoliščine, ki utemeljujejo odlog in ki morajo biti takšne narave, da bo začasna odložitev izvršbe lahko dosegla svoj namen. Med takšne okoliščine lahko spada tudi možnost prostovoljnega poplačila dolga, na kar sta se sklicevala dolžnika, pri čemer pa odlog izvršbe utemeljuje le realna možnost poplačila celotnega dolga v sorazmerno kratkem času, za katerega je dopustno odložiti izvršbo.
ZPIZ-2G člen 130.. ZPIZ člen 20, 298.. ZPIZ-2 člen 99, 103, 393, 393/1, 393/2.. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-2.
družinska pokojnina - dodatek za pomoč in postrežbo - višina dodatka - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljeno oprlo na drugi odstavek 393. člena ZPIZ-2, iz katere izhaja, da pravico do družinske ali vdovske pokojnine lahko pod pogoji in na način, ki jih določa ta zakon, uveljavijo družinski člani, osebe iz prvega odstavka 393. člena ZPIZ-2, prav tako pa tudi družinski člani uživalca pokojnine po prejšnjih predpisih, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa ta zakon za družinske člane.
Utemeljena je pritožba tožene stranke v delu, ki se nanaša na odmero dodatka za pomoč in postrežbo. Sodišče prve stopnje je pri tem zmotno uporabilo določbo 2. alineje prvega odstavka 82. člena ZDSS-1. Priznalo je namreč pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, medtem ko je odmero naložilo toženi stranki. V tem primeru bi morala torej tožena stranka ponovno izdati novo odločbo ter odločiti o višini dodatka za pomoč in postrežbo. Pri tem pa je bistveno, kot to poudarja že tožena stranka v pritožbi, da je način odmere dodatka določen v 103. členu ZPIZ-2, sama višina dodatka za pomoč in postrežbo pa je določena v Sklepu o zneskih dodatka za pomoč in postrežbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM00059697
OZ člen 429, 429/1. ZOKIPOSR člen 2, 2-1, 2-5, 2-6, 5, 7, 8, 8/5, 17, 17/3. ZPP člen 108, 340, 341. ZIZ člen 15, 24, 40, 40/4.
odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - predlog za izvršbo - prehod obveznosti na novega dolžnika - procesne in materialne predpostavke za dovolitev izvršbe - specialni zakon - nepopoln predlog za izvršbo - rok za dopolnitev nepopolnega predloga - prevzem dolga - družbeniki izbrisane družbe - singularno pravno nasledstvo za dolgove izbrisanih družb - zmotna uporaba materialnega prava - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - upnik družbe - upravičenec
V tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR je že zakonsko določen prehod obveznosti, ki so na podlagi določb ZFPPod prešle na družbenike izbrisanih družb, na Republiko Slovenijo in pravica upnikov, da plačilo teh obveznosti (pod enakimi pogoji, pod katerimi bi lahko plačilo uveljavljali od družbenikov izbrisanih družb) uveljavljajo od Republike Slovenije. ZOKIPOSR v četrtem odstavku 8. člena sicer omenja tudi sklenitev sporazuma o prevzemu dolga z upnikom. Vendar pa iz določb ZOKIPOSR ne izhaja, da bi bil (poskus) sklenitve takšnega sporazuma tudi pogoj za uveljavljanje plačila upnikove terjatve od Republike Slovenije v izvršilnem postopku. Ker ima prehod obveznosti na Republiko Slovenijo podlago v zakonu, upniku samega dejstva prehoda obveznosti ni treba izkazati s posebno listino, ki bi potrjevala prehod obveznosti, oziroma mu v ta namen ni treba vložiti tožbe. Na to nenazadnje napotuje določba tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR, da lahko upnik plačilo neplačanega dela svoje terjatve od prevzemnika uveljavlja pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo uveljavljal od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev. Mora pa upnik izkazati obstoj pogojev, pod katerimi je v tretjem odstavku 17. člena predviden prehod obveznosti na Republiko Slovenijo.
vzrok invalidnosti - poškodba pri delu - izvedensko mnenje - psihične težave - konkurenca več vzrokov - sprememba sodbe
Utemeljen je pritožbeni ugovor toženca, da je sodišče neutemeljeno priznalo dodatne stvarne razbremenitve. Sodišče je ob priznanju pravice do dela na drugem delu pri opredelitvi ustreznega dela navedlo, da je tožnik zmožen za delo brez nočnih izmen, brez dvigovanja bremen nad 5 kg, stoje 3/4 ur, sede 3 ure, s hojo po ravnem, s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko. Toženec pravilno opozarja, da stvarna razbremenitev „stoje ¾ ure, sede 3 ure s hojo po ravnem“ ni stvarna razbremenitev, ki jo je podal izvedenski organ.
Ob uveljavljanju novih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja predhodna presoja vzroka invalidnosti ne more biti ovira zato, da se vzrok v ponovnem postopku za naprej ne opredeli drugače. Izvedenski organ je v tem sporu drugače (kot toženec) opredelil vzrok psihičnih težav, zaradi katerih je bila tožniku priznana razbremenitev (časovna in stvarna) kot posledica poškodbe pri delu zaradi trajne osebnosti spremenjenosti po katastrofični izkušnji. Izvedenski organ je ugotovil, da je tožnik zaradi ropa na delovnem mestu razvil psihične težave, ki so se skozi čas razvijale in stopnjevale.
denarna odškodnina za premoženjsko škodo - posekan les
Ne glede na to, pa je bilo postopanje izvedenca, ki je upošteval vrednost sekancev in le-to odštel od stroška odstranitve jablan, pravilno tudi iz vidika standarda dobrega gospodarja, ki je ob sekanju dreves dolžan poskrbeti za ustrezno ravnanje z odpadlim lesom.
stroški izvršilnega postopka - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti
Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje, ki je pri odločitvi izhajalo iz trditev upnika o kršitvi dolžničine pogodbene obveznosti, da ga obvesti o spremembi prebivališča, spregledalo, da je dolžnica v ugovoru izrecno zanikala obstoj pravnega razmerja z upnikom in obstoj kakršnih koli obveznosti do upnika. O ugovoru pa še ni bilo odločeno. Ključna dejstva, na katera je sodišče oprlo svojo odločitev o neutemeljenosti dolžničinega stroškovnega zahtevka, so med strankama torej sporna in (v zvezi z odločanjem o glavni stvari) še niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje. Odločitev o stroških, ki jih je dolžnica imela z vložitvijo predloga za razveljavitev potrdil o pravnomočnosti in izvršljivosti, je zato v tej fazi postopka preuranjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00059154
ZFPPIPP člen 386, 386/1, 386/1-2. OZ člen 87, 87/1, 522. ZVPot člen 49. ZPotK-2 člen 2, 2-3. ZPP člen 452, 452/3, 452/4, 453.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - pripravljalna vloga - druga pripravljalna vloga - pravočasna vloga - dejstva in dokazi - ničen pravni posel - osebni stečaj dolžnika - pravne posledice začetka stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - pogodba o prodaji na obroke - potrošniška kreditna pogodba - odobritev pravnega posla
Pravni posel ali drugo pravno dejanje stečajnega dolžnika, ki je v nasprotju s prvim odstavkom 386. člena ZFPPIPP, nima pravnega učinka (prvi odstavek 386. člena ZFPPIPP), je torej ničen.
Za učinkovit prenos in pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla, kar izpostavlja pritožba, morajo biti kumulativno izpolnjeni štirje pogoji: 1) obstoj veljavnega zavezovalnega pravnega posla; 2) odsvojiteljeva razpolagalna sposobnost; 3) obstoj razpolagalnega pravnega posla; 4) izpolnjenost drugih z zakonom določenih pogojev. Bistven dodaten zakonski pogoj za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice na nepremičnini je vpis v zemljiško knjigo. V našem pravu je uveljavljeno načelo ločevanja zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla.
družbeniška tožba - actio pro socio - tožba družbenika v svojem imenu in za račun družbe - predpostavke za vložitev tožbe - materialnopravne predpostavke - materialnopravno upravičenje - sklepčnost zahtevka - predujem za stroške postopka - založitev predujma za stroške - plačilo predujma - obročno plačilo predujma
Za vložitev družbeniške tožbe morajo biti izpolnjene materialnopravne predpostavke iz drugega odstavka 503. člena ZGD-1. Ne gre torej za procesno predpostavko za dopustnost vložitve tožbe, kot to zmotno meni pritožnik, pač pa za materialnopravno upravičenje pod pogoji iz drugega odstavka 503. člena ZGD-1, zato je vprašanje izpolnitve teh pogojev predmet meritornega odločanja o utemeljenosti tožbenega zahtevka po izvedenem dokaznem postopku, ne pa vprašanje predhodnega formalnega preizkusa tožbe. Zato, ker prvostopenjsko sodišče v tej fazi postopka ni ugotovilo obstoja zakonskih predpostavk za vložitev družbeniške tožbe, izpodbijani sklep torej ni nezakonit.
Sodišče je pravilno določilo predujem v enkratnem znesku, ker mu to nalaga jasna določba četrtega odstavka 503. člena ZGD-1. Za plačilo po obrokih ni nobene zakonske podlage.
ZPP člen 51b, 51b/4, 51b/5, 69, 69/3. ZIZ člen 15, 62, 62/2.
krajevna pristojnost - dogovor o krajevni pristojnosti sodišča - sklicevanje na sporazum o pristojnosti - splošni pogoji poslovanja - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pristojnost v sporih iz zavarovalnih razmerij
Splošni pogoji za dopolnilna zdravstvena zavarovanja SPD-06, ki jih je pritožbi priložila dolžnica, v tretjem odstavku 12. člena določajo, da morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. Gre torej za splošen sporazum o pristojnosti, kot ga določa tretji odstavek 69. člena ZPP, ne pa za sporazum, ki bi bil sklenjen po tem, ko je prišlo do spora med upnikom in dolžnico, kot določa peti odstavek 51.b člena ZPP. Glede na določbo petega odstavka 51.b člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ takšnega sporazuma pri določitvi krajevno pristojnega sodišča ni mogoče upoštevati, zaradi česar je treba pristojno sodišče določiti na podlagi določbe četrtega odstavka 51.b člena ZPP, torej po stalnem ali začasnem prebivališču dolžnice. Ker ima dolžnica stalno prebivališče v Dravogradu, je za odločanje o zahtevku in stroških v pravdnem postopku pristojno Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu.