CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VSK00064663
ZPP-UPB3 člen 339, 339/2, 339/2- 8, 339/2-10.. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 35, 35/2, 35/3, 45, 45/1, 45/1-b, 46.. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1337/2013 z dne 13. decembra 2013 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z navedbo države izvora ali kraja porekla za sveže, ohlajeno in zamrznjeno prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso člen 2, 2/f.
distribucijska pogodba - sodba brez glavne obravnave - kršitev pravice stranke do izjave - kupoprodajna pogodba - arbitražna klavzula - pasivna legitimacija - stvarne napake blaga - poslovna skrivnost
Na zadnjem naroku je sodišče dalo toženi stranki rok 30 dni za odgovor na pripravljalno vlogo, ki jo je na ta narok prinesla tožeča stranka, pri čemer jo je izrecno opozorilo, da nima možnosti navajanja novih dejstev in dokazov (pripravljalna vloga tožeče stranke ni vsebovala ničesar bistveno novega). Tožena stranka pa v pripravljalni vlogi na navedbe tožeče stranke niti ni odgovarjala, ampak je predložila (in povzela) mnenje švicarske strokovnjakinje, ki jo je angažirala sama in izdelave katerega niti ni napovedala na zadnjem naroku, zato sodišču ni bilo treba ponovno odpreti glavne obravnave. Dejansko pa je v pripravljalni vlogi šlo za pravno interpretacijo rezultatov po naročilu strank pridobljenih izvedenskih mnenj, glede katerih pa se je sodišče prve stopnje opredelilo in jih (pravilno) ocenilo kot nerelevantne za to zadevo, zato o kršitvi pravice do izjave ni mogoče govoriti.
ZPŠOIRSP člen 11, 11/1, 13. ZOR člen 190, 200, 376. OZ člen 169, 179. ZTuj člen 81, 81/2. UZITUL člen 13. ZPP člen 13, 13/1, 212.
izbris iz registra prebivalstva RS - odškodninska odgovornost države - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine - strah - brezposelnost - enotna oblika škode - načelo individualizacija višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine - prirejenost upravnega in pravdnega postopka - pravnomočna odločba upravnega organa - vezanost sodišča na pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - zavrnitev pravno nepomembnega dokaznega predloga - pavšalni pritožbeni očitki - nesklepčnost trditev - manjkajoča trditvena podlaga - delno zastaranje
ZPŠOIRSP je vzpostavil dva sistema uveljavljanja odškodninskih zahtevkov. V upravnem postopku velja sistem podeljevanja pavšalnega zneska odškodnine. V njem so oškodovanci razbremenjeni dokazovanja predpostavk odškodninske odgovornosti - edini merili za določitev odškodnine sta obdobje izbrisa in maksimizirani znesek denarne odškodnine 50 EUR za vsak zaključen mesec izbrisa, kar naj bi pokrivalo običajne nevšečnosti povezane z izbrisom. V sodnem postopku zaradi uveljavljanja dodatnih odškodninskih zahtevkov pa se za odločanje o denarni odškodnini zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, torej ZOR, za škodo, nastalo pred 1. 1. 2002, oziroma OZ. Glede obsega povrnitve premoženjske škode velja načelo popolne odškodnine, glede zadoščenja, ki naj izravna nepremoženjsko škodo, pa je uveljavljeno načelo pravične denarne odškodnine.
Obdobje izbrisa iz registra stalnega prebivalstva samo po sebi ni predhodno vprašanje v smislu prvega odstavka 13. člena ZPP (ne gre za vprašanje obstoja pravice oziroma pravnega razmerja), naravo predhodnega vprašanja ima vprašanje, ali je oškodovanec upravičenec po ZPŠOIRSP, s tem vprašanjem pa je obdobje izbrisa kot eno od meril za določitev odškodnine neločljivo povezano. Vezanost na upravno odločbo, v kateri je obdobje izbrisa povzeto v izrek odločbe, ki je postal pravnomočen, je razumeti v tem smislu, da lahko oškodovanec v sodnem postopku uveljavlja dodatno odškodnino le za to obdobje.
ZPP člen 114.a, 219, 219/1,219/2, 236.a, 236.a/6, 339, 339/1.
bolezen priče - izvedba dokaza - dokazni sklep
Če je glede na okoliščine pričakovati, da se kakšen dokaz ne bo mogel izvesti ali se ne bo mogel izvesti v primernem roku, lahko sodišče določi v dokaznem sklepu rok, do katerega bo čakalo na izvedbo dokaza (prvi odstavek 219. člena ZPP). Če gre za izvedbo dokaza z zaslišanjem priče, sodišče lahko uporabi to zakonsko določbo v primeru, da je priča težko dosegljiva ali dalj časa odsotna, lahko pa tudi v primeru, če predlagana priča zaradi strogo osebnih razlogov (npr. zaradi dolgotrajnega bolezenskega stanja) v primernem roku ne zmore priti do sodišča in podati neposredne ustne izpovedbe. Ne glede na možnost predložitve pisne in podpisane izjave priče, mora namreč sodišče vselej izvesti tudi neposredno zaslišanje priče, če tako zahteva katera od strank postopka (šesti odstavek 236.a člena ZPP). Prav tako lahko sodišče izvede dokaz zaslišanja priče preko videokonference, vendar morata tudi o tem obe stranki soglašati (114.a člen ZPP).
prepoved vožnje motornega vozila - prepoved nadaljnje vožnje
Glede na očitno razliko med izvršitvenimi oblikami v določbah devetega odstavka člena 27 ZPrCP, ki določa sankcije za protipredpisna ravnanja v primeru neupoštevanja pravil brez predhodne zaznave prekrška in po določbi desetega odstavka člena 101 ZPrCP ter desetem odstavku člena 56 ZVoz-1, ki so določbe, ki po storjenem prekršku storilcu nalagajo oz. prepovedujejo določena ravnanja, in ko gre v takih primerih brez dvoma za drugačno (težjo) kriminalno količino, torej ne vzdrži teza pritožbe o tem, da gre v obravnavanem primeru za stek in da bi se obdolženec kvečjemu lahko sankcioniral zaradi istih izvršitvenih oblik le po določbi devetega odstavka člena 27 ZPrCP, zaradi česar tudi ni podana kršitev zakona.
nadomestni zapor - predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - umik predloga - kontradiktornost
Taki razlogi prvostopnega sodišča so zaradi ugotovljene protispisnosti v zvezi s storilčevim odgovorom, ali želi opravljati naloge v splošno korist nejasni, pomanjkljivi pa tudi v delu, ko je prvo sodišče sicer navedlo, da je skrbno pretehtalo tudi vse okoliščine konkretnega primera in ocenilo, da je v predmetni zadevi odreditev nadomestnega zapora sorazmeren in pravičen ukrep, za kar ni navedlo nobenih konkretnih razlogov.
OZ člen 164, 164/4, 240, 246, 619, 630. ZPP člen 226, 226/1.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - popravilo stvari - izguba blaga - plačilo odškodnine - odgovornost prevzemnika posla za sodelavce - garancijski zahtevki - jamčevalni in garancijski zahtevki - predložitev ustrezne listine - listinski dokaz - ekskulpacijski razlog
Glede na navedeno je zmotno pritožbeno stališče, da toženka ni pasivno legitimirana v tem sporu zato, ker storitve garancije opravlja za družbo A., d. d. kot njen pooblaščeni serviser. Ni namreč ta delniška družba tista, ki je izgubila aparat, pač pa pooblaščenec toženke.
Če stranka v dokaz zatrjevanih dejstev priloži listino, ki njenih navedb ne potrjuje, zatrjevanega dejstva pač ne dokaže. Pozivanje sodišča k predložitvi tistih listin, ki zatrjevana dejstva dokazujejo, pa bi utegnilo pomeniti kršitev načela enakega obravnavanja strank.
Za razbremenitev poslovne odškodninske odgovornosti bi morala toženka dokazati, da je bil vzrok za kršitev pogodbe zunaj njene pravne sfere.
Oškodovanec ima pravico do izbire med obema načinoma povrnitve premoženjske škode, razen kadar so podane prav posebne okoliščine, ki opravičujejo le vzpostavitev prejšnjega stanja v naravi. Teh pa toženka ni zatrjevala.
Sodišču ni potrebno izvesti vseh dokazov, ki jih obramba predlaga, temveč le tista, ki so pomembna za ugotavljanje pravnorelevantnih dejstev v zvezi z očitki, ki so naslovljeni na obdolženca, pravnorelevantna dejstva pa se v prekrškovnem postopku ugotavljalo z izvajanjem posameznih dokazov po načelu proste presoje (člen 71 ZP-1).
Določbe ZUP pri vročanju odločb o prekršku pridejo v poštev glede načina vročanja, ne pa tudi glede samega kroga oseb, ki jim je pisanje treba vročiti. O tem vprašanju ima ZP-1 jasno in v odnosu do ZUP specialno določbo v sedmem odstavku člena 56 ZP-1. Za razliko od določbe četrtega odstavka člena 88 ZUP, po kateri vročitev pooblaščencu oziroma zakonitemu zastopniku šteje tudi vročitev stranki postopka, pa v prekrškovnem postopku to ne zadošča, temveč je treba odločitev vročati tako storilcu, kot tudi njegovim pooblaščencem.
zamudna sodba - nedopusten pritožbeni razlog - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - plačilo odškodnine - višina denarne odškodnine - strah v ožjem smislu (primarni strah) - strah za življenje - pravica do osebne varnosti - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - grožnje
Pritožba neutemeljeno navaja, da je tožba delno nesklepčna, saj tožeča stranka primarnega strahu ni mogla utrpeti, ker je bila tožena stranka vklenjena in obdana s pravosodnimi policisti. Gre za ugotovitev dejanskega stanja s strani sodišča prve stopnje, ki ga tožena stranka ne more izpodbijati, ker je bila izdana zamudna sodba.
nezakonita odpoved - reparacija - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - odsotnost trditev o odločilnih dejstvih - pritožbena novota
Na naroku za glavno obravnavo 23. 3. 2022, ko je bila tožnica zaslišana in je izpovedala o podaljšanju prejemanja nadomestila v višini 600,00 EUR za tri mesece, je bila toženka prisotna (tako njen pooblaščenec kot zakoniti zastopnik) in tudi po zaslišanju tožnice navedb ni dopolnila niti ni predlagala, da tožnica predloži morebitno novo odločbo glede prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti oziroma da sodišče ponovno vpogleda v register Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ob odsotnosti ustreznih trditev je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko tožničine izpovedi ni upoštevalo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00059584
ZKP člen 8, 285.č, 394, 394/1.. KZ-1 člen 49, 49/2, 69, 69/6, 70, 70/2, 73, 73/1, 308, 308/3, 308/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - nevarnost za življenje in zdravje - sprememba pravne opredelitve - narok za izrek kazenske sankcije - prevod dokaznih listin - sprememba kazenske sankcije - olajševalne in obteževalne okoliščine - odvzem predmetov - načelo sorazmernosti
Po določbi prvega odstavka 285. č člena ZKP narok za izrek kazenske sankcije opravi sodišče v taki sestavi kot pri odločanju o obtožnici na glavni obravnavi, razen če sta se stranki sporazumeli, da ga opravi predsednik senata. Navedena določba pa strankama ne daje izbirne pravice glede sestave senata temveč le pravico, da se sporazumeta glede sestave senata, ki bi sicer bil pristojen za obravnavo v zadevi ali pa za predsednika senata.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.. ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-2, 56.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje odsotnega delavca - pogodbeno določilo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - razveljavitev sodbe
Dejstvo, da je tožnica v začetku delala zgolj na dveh delovnih postajah, ki jih je že obvladala, ter da začasno odsotne delavke ni nadomestila prav na vseh delih in nalogah, ki jih je ta pred odsotnostjo opravljala, ni bistveno in ne more privesti do zaključka, da je bilo takšno nadomeščanje navidezno, pogodbe za določen čas pa iz tega razloga nezakonite.
Določilo, da se pogodba o zaposlitvi sklepa za določen čas do dejanske vrnitve odsotnega zaposlenega, vendar ne za dlje kot šest mesecev, je za določitev trajanja pogodbe o zaposlitvi dovolj konkretizirano in ni presplošno. Za presojo zakonitosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni pomembno, da je njeno trajanje določeno za krajši čas, kot naj bi trajala predvidena odsotnost delavca, ki se nadomešča, saj nadomeščanje začasno odsotnega delavca kot razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne pomeni, da bi moral delavec odsotnega delavca nadomeščati ves čas oziroma celotno obdobje njegove odsotnosti.
ZPP člen 285, 286, 337/1, 12. ZD člen 1313, 165, 200, 207.
zapuščinski postopek - pritožbena novota - materialno procesno vodstvo - povečanje dednega deleža
Kljub temu, da pritožnik ni izkazal razlogov za dopustnost, da takšno dejstvo in dokaz (čl. 337/1 ZPP) uveljavlja v pritožbi, pa je takšno šele pritožbeno uveljavljanje novega dejstva in dokaza izjemoma dopustno, če gre za dednopravno vprašanje in laično stranko, kot to izhaja iz usklajene aktualne sodne prakse. Pritožbeno sodišče je novoti dopustilo in nato presojalo njeno utemeljenost, saj pritožnik, ki je laična oseba in je v zapuščinskem postopku nastopal sam, brez prisotnosti prava vešče osebe, pred sodiščem prve stopnje v okviru procesno materialnega vodstva po čl. 285 ZPP ni bil opozorjen o omejitvah glede navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov (čl. 286 ZPP), kar se posledično odraža tudi v prekluzijah v pritožbenem postopku
podaljšanje sodnega roka - opravičen razlog - obrazloženost odločitve
Vsako predlagano podaljšanje sodnega roka je podvrženo presoji o opravičenosti konkretnega predloga, vendar v neogibni povezavi z razlogi za samo (prvotno) podelitev roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00061551
ZTLR člen 54, 54/1, 55. SPZ člen 217, 217/1, 217/2. ZLNDL člen 2, 2/1. ZPP člen 185, 185/1.
služnost poti - stvarna služnost vožnje - priposestvovanje služnosti poti - priposestvovanje služnosti vožnje - priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičnini v družbeni lastnini - omejitev priposestvovanja - dobra vera - nasprotovanje izvrševanju služnostne pravice po služečem zemljišču - prilagoditev tožbenega zahtevka ugotovitvam izvedenca - smotrnost spremembe tožbe - zahteva za izločitev sodnika
Zaključek sodišča, da sta tožnika priposestvovala služnostno pravico hoje in vožnje z vsemi osebnimi vozili in za potrebe posebnih prevozov z vsemi tovornimi vozili po poti, opredeljeni v izpodbijani odločbi, temelji na ugotovitvah, da sta toženca oziroma njuni pravni predniki to pot uporabljala od leta 1983 do vložitve tožbe v novembru 2017 in da toženci oziroma njihovi pravni predniki, ki so postali lastniki služečih nepremičnin na podlagi odločbe o denacionalizaciji, pravnomočne v letu 1994, izvrševanju služnosti niso nasprotovali. Odločitev temelji na pravilih ZTLR in SPZ, po katerih stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval.
DZ člen 157, 157/1, 157/2, 161, 162, 162/1, 162/1-4.
začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - sprememba ureditve stikov - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - način prevzema otroka ob izvrševanju stikov - nosečnost - največja korist otroka - stroški za prevoz - stroški med izvrševanjem stikov z otrokom
Neživljenjsko je, da bi sodišče od matere zahtevalo, da zaradi izvedbe stika z novorojenčkom v vročih poletnih dneh večkrat tedensko prevaža mladoletnega C. v B. in ga tam čaka, saj je to za novorojenčka neprimerno. Ker pa je za C. pomembno, da ohranja stike, povezanost in navezanost s svojim očetom, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da prevoz na stik in s stika začasno poskrbi oče, tako da C. prevzema (kadar ga ne prevzame v šoli) in ga vrača na naslov A. Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi upoštevalo stališče Vrhovnega sodišča RS, da naj vsak od staršev poskrbi za prihod otrok od enega roditelja do drugega v eno smer, zato je čas trajanja spremenjenega načina izvajanja stikov omejilo na zgolj tri mesece. V tem času bo morala mati vzpostaviti življenjski ritem z novim družinskim članom in družino na način, da bo po izteku časa, za katerega je izdana začasna odredba izvajala stike na način kot so določeni s sodbo.
Iz izreka izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo obtožbe zato, ker ni dokazano, da je obdolženec storil dejanji, katerih je obtožen. Nasprotno temu, pa je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo tako razloge, iz katerih izhaja, da dejanji, ki sta mu očitani, po zakonu nista kaznivi dejanji, kakor tudi razloge, ki so rezultat dokazne presoje v postopku izvedenih dokazov, in sicer da ni dokazano, da je obdolženec storil očitani mu kaznivi dejanji.
ZPP člen 70, 72, 72/6, 108. ZDZdr člen 39, 39/1-2.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - paranoidna shizofrenija - predlog za izločitev sodnika - nepopolna vloga - ravnanje z nepopolno vlogo
Stranka mora v zahtevi za izločitev navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. Za zahtevo za izločitev se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nerazumljivih in nepopolnih vlog v popravo oziroma dopolnitev. Prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev zavrže s sklepom predsednik senata.
ZDR-1 člen 125, 125/1, 125/4, 118, 118/2.. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (2015) člen 15.. ZPP člen 337, 337/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - pomanjkljiva trditvena podlaga - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da sta se tožnik in toženka v pogodbi o zaposlitvi dogovorila o poskusnem delu, pravilno ugotovilo, da se pravdni stranki pred nastopom dela nista dogovorili o načinu spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela. Svojo odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da nasprotno ne izhaja iz Internega pravilnika toženke, niti iz izpovedi tožnika ali direktorja, kar drži. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je tako nezakonita že iz tega razloga.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da toženka niti ni dokazala, da drži, kar je navedeno v odpovedi, in sicer da tožnik ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov za delovno mesto varilca, saj ni dokazala, da je to delo sploh opravljal. Delavec ne more (ne)dosegati pričakovanih delovnih rezultatov na delovnem mestu, na katerem dela nikdar ne opravlja.