KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004299
ZKP člen 371, 371/1-5.KZ člen 196. ZNDM-1 člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – zakonitost pregleda vozila – mejna kotrola – kontrola prevoznega sredstva - obtožba upravičenega tožilca – kraj storitve kaznivega dejanja – kršitev kazenskega zakona - opis kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja - neopravičen promet z mamili – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Opis dejanja (abstraktni in konkretni del izreka predstavljata celoto), da sta obtoženca zaradi prodaje prenašala mamilo čez državno mejo, navedena je količina ter kraj, kjer je bilo mamilo skrito, konkretizira kaznivo dejanje neopravičenega prometa z mamili v zadostni meri.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004222
ZKP člen 371, 371/1-11, 394, 398.KZ člen 181, 181/1.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - seja pritožbenega senata - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - načelo neposrednosti - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - spolno nasilje
Sodišče druge stopnje je v nasprotju z načeloma neposrednosti in kontradiktornosti dokaze, ki jih je sodišče prve stopnje neposredno izvedlo, na seji pritožbenega senata ocenilo drugače kot sodišče prve stopnje in ugotovilo popolnoma drugačno dejansko stanje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24149
ZKP člen 378, 392, 392/5.KZ člen 196/1.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - seja pritožbenega senata - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - načelo neposrednosti - neupravičen promet z mamili - namen prodaje
Sodišče druge stopnje krši načelo neposrednosti, če na pritožbeni seji bistveno drugače oceni dokazno vrednost zagovora in izpovedb prič, ki jih je sodišče prve stopnje zaslišalo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24148
ZKP člen 236, 236/3, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372/1-2.KZ člen 127, 127/2-2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - zaslišanje priče - oprostitev dolžnosti pričanja - pouk priči o pravni dobroti - priviligirana priča - obdolženec kot priča - strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave - izvedenstvo - nasprotja o odločilnih dejstvih - protispisnost - dokazna ocena - sposobnost biti priča - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev kaznivega dejanja - umor iz koristoljubnosti - sostorilstvo - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odločba o kazni
Le v primeru, če je nekdo zaslišan kot priča, pozneje pa v istem postopku zaslišan kot obdolženec o istih dejstvih, je treba izločiti iz spisov zapisnik o njegovem zaslišanju kot priče.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23942
ZKP člen 398, 398/1-1, 407, 407/1-1.KZ člen 47, 47/2-2, 48.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - dopustnost - metode razlage - odmera kazni - napačen pravni pouk
Pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje po 1. točki prvega odstavka 398. člena ZKP je možna le v primeru, ko sodišče druge stopnje izreče kazen zapora dvajsetih let za kazniva dejanja v steku, ki se obravnavajo v enotnem postopku sojenja in izrekanja kazni.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - rok za pritožbo - pravni pouk - skrajšani postopek - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - zmotno ugotovljeno dejansko stanje - sprememba sodbe
Od stranke, zlasti če gre za prava neveščo osebe, se ne more zahtevati, da preverja, ali je pravni pouk v sodni odločbi pravilen, oziroma ali jo morebiti sodišče glede tega zavaja. Zato se mora v takem primeru upoštevati rok iz pravnega pouka, če je le ta daljši od zakonskega roka.
Sodišče druge stopnje ne sme dejstev, ki so začetni členi v postopku dokazovanja, na podlagi lastne presoje ugotoviti drugače (kot jih je sodišče prve stopnje) in na taki podlagi v nadaljnjih fazah sklepanja ugotavljati odločilna in pomembna dejstva.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23870
ZKP člen 248, 355, 371, 371/2.KZ člen 47, 47/1.URS člen 29, 29/1-3.
kršitev pravic obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - izvedensko mnenje iz drugega postopka - načelo neposrednosti - nadaljevano kaznivo dejanje - odmera kazni
Relevantnost in potrebnost dokaza z izvedencem psihološke stroke sodišče ocenjuje na podlagi vseh zbranih podatkov v spisu in ni predpisan poseben kontradiktorni narok ali kakšna drugačna procesna oblika za odločanje o sprejemanju dokazov. Zato sodišče ni kršilo postopka po prvem odstavku 355. člena ZKP, če je le kot eno od podlag za odločitev o dokaznem predlogu za postavitev izvedenca psihologa ali dopolnitev izvedenskega mnenja uporabilo izvedensko mnenje iz drugega kazenskega postopka proti obtožencu.
kršitev kazenskega zakona - čas izvršitve kaznivega dejanja - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - nadaljevano kaznivo dejanje - primernost kazni
Če se je nadaljevano kaznivo dejanje začelo v času veljavnosti prejšnjega zakona in nadaljevalo v čas veljavnosti novega zakona, je treba uporabiti novi zakon, ne glede na to, kateri zakon je veljal v času storitve predhodnih ravnanj, oziroma četudi je novi zakon za storilca strožji.
ZKP člen 3, 18, 18/1, 258, 355, 355/2, 371, 371/2, 392, 392/3.URS člen 27.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazni postopek - izvedenstvo - dvom o pravilnosti izvedeniškega mnenja - postavitev novega izvedenca - sklepanje o dokazanosti - domneva nedolžnosti - in dubio pro reo - prosta presoja dokazov - obsojenec kot priča
Sodišče druge stopnje ni vselej dolžno po uradni dolžnosti preizkusiti, ali je ugotovitev dejanskega stanja v izpodbijani sodbi pravilna in popolna, temveč preizkus dejanskega stanja opravi le, če pritožnik izpodbija pravilnost ali popolnost ugotovitev dejanskega stanja s konkretnimi navedbami in dokaznimi predlogi.
neupravičena proizvodnja in promet z mamili - sostorilstvo - skupna storitev kaznivega dejanja - priznanje - primernost kazenske sankcije
Čeprav obtoženka ni vedela za natančno količino mamila v avtomobilu, ki ga je skupaj z možem prevažala, je pomembno, da je skupaj z možem hotela mamilo prodati in izkupiček porabiti za potrebe družine skupaj z možem, prevažanje mamila pa je bilo tudi lažje in manj sumljivo, ko je celotna družina v avtomobilu vzbujala manj pozornosti pri prečkanju državne meje. S tem je obtoženka uresničila v sostorilstvu vse znake kaznivega dejanja po 1. odstavku 196. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23817
ZKP člen 248, 376.KZ člen 41, 217, 217/1.
postopek s pritožbo - vročanje pritožbe nasprotni stranki - pravica do odgovora - izvedenstvo - izvedenec določene stroke - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - goljufija - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - obteževalne okoliščine - odločba o stroških kazenskega postopka - dopolnitev pritožbenih navedb
Sodišče ni prekršilo določbe 376. člena ZKP, ker obdolženca ni pozvalo, da odgovori na pritožbo okrožne državne tožilke, saj mu je že z vročitvijo pritožbe omogočilo udejanjanje pravice, da na pritožbo nasprotne stranke odgovori.
Dejstvo, da je obdolženec, ki opravlja poklic policista, storil naklepno kaznivo dejanje, pomeni obteževalno okoliščino.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23378
ZKP člen 98, 98/2, 371, 371/1-11, 371/2, 392, 392/1, 392/5, 398, 398/1-3.KZ člen 217. KZ (1977) člen 171, 171/1, 171/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - nejasnost razlogov - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - dokazni standard - gotovost - goljufija - opis kaznivega dejanja - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - premoženjska korist - stroški kazenskega postopka
Ugotovitvi obsodilne sodbe za kaznivo dejanje goljufije, da obdolženec "... ni uspel vrniti dolga v dogovorjenem roku ..." in "... da je zaradi nezmožnosti plačila (prvega) kredita ponovno prepričal oškodovanca..." ne zadostita standardu gotovosti obsodilne sodbe, da je imel obsojenec od vsega začetka goljufivi namen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23816
ZKP člen 57, 371, 371/1-11, 381, 381/5.
oškodovanec - umik predloga za pregon - rok za umik predloga - oškodovanje tujih pravic - lastninska pravica - način pridobitve lastninske pravice - vpis v zemljiško knjigo
Ne glede na to, da vpis na podlagi darilne pogodbe še ni bil izveden v zemljiški knjigi, je obdolženka storitev kaznivega dejanja oškodovanja tujih pravic dokončala, ko je svojima vnukoma podarila nepremičnino z namenom, da bi preprečila uspeh prisilne izvršbe in poplačilo predlagateljeve terjatve.
Smrt obdolženca je procesna ovira, zaradi katere kazenskega postopka ni mogoče voditi (139. člen ZKP). Ta določba se uporablja v vseh fazah kazenskega postopka, to je od njegove uvedbe, do pravnomočnosti odločbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23741
ZKP člen 392, 392/5.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - ugotavljanje dejanskega stanja na drugi stopnji - načelo neposrednosti - presoja dokazov - kazenske sankcije - sodni opomin - stroški kazenskega postopka - oprostitev povrnitve stroškov
Pritožbeno sodišče mora biti glede objektivnih spoznavnih možnosti v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja v enakem položaju kot sodišče prve stopnje, sicer krši načelo neposrednosti. Kontrola ugotovljenega dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje je lahko posredna v primeru, ko je že sodišče prve stopnje sprejemalo dokaze posredno, npr. z branjem izpovedb prič, branjem listin itd, ali tedaj, ko je iz znanih ugotovljenih dejstev napačno sklepalo na obstoj odločilnih dejstev.
zakonski znaki kaznivega dejanja - rop - sila zoper osebo - umor - umor iz koristoljubnosti - kazenska sankcija - odmera kazni - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nasilno odpiranje vrat, ki ga je od znotraj oškodovanec preprečeval, predstavlja v kazenskopravnem pomenu neposredno uporabo sile napram oškodovancu. Sila proti vratom kot predmetu bi bila podana le tedaj, če za vrati oškodovanca ne bi bilo.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - malomarnost - zavestna malomarnost - psihofizične sposobnosti voznika - alkoholiziranost - vožnja ob desnem robu vozišča - ograja - dolžnostno ravnanje - načelo zaupanja - načelo enakosti - enako varstvo pravic
Pri temeljni obliki kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti je treba storilčevo krivdo ugotavljati le v odnosu do nastanka prometne nesreče, ne pa tudi do njenega poteka, ki ni predvidljiv. Pri prometni nesreči, ki je imela za posledico smrt kakšne osebe, pa je podana zavestna malomarnost, če se je ob izvršitvi temeljnega dejanja storilec zavedal možnosti, da lahko njegovo ravnanje poleg prometne nesreče povzroči smrt kakšne osebe, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko preprečil, ali da ta ne bo nastala.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - prosta presoja dokazov - domneva nedolžnosti - nepristranskost sodišča - pravna jamstva v kazenskem postopku - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - zahteva za izločitev - pritožba zoper sklep o zahtevi za izločitev - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost - napačna sestava sodišča - nadomestni sodnik porotnik - načelo neposrednosti - presoja navedb v pritožbi - pravice obrambe - sprememba obtožbe - dokazni postopek - nasprotja v mnenju izvedenca - priča - policijski informator - uradna tajnost - zavrnitev dokaznega predloga - odstranitev obtoženca iz sodne dvorane - umor - grozovit način
Če sodišče pri ugotavljanju določenih okoliščin ugotovi, da sicer na splošno resnicoljubni zagovor glede konkretne okoliščine ni sprejemljiv, ne gre za kršitev v smislu 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Državno tožilstvo lahko spremeni obtožbo tako, da vključi v opis okoliščino, ki je bila poznana že ob vložitvi obtožnice, ker se je ocena njenega pomena spremenila.
Če obtoženec ni bil navzoč pri izvajanju nekaterih dokazov, ker je bil v skladu z 2. odstavkom 302. člena ZKP odstranjen iz sodne dvorane, navzoč pa je bil njegov zagovornik, to ni utemeljen razlog za ponovitev dokazov v obdolženčevi navzočnosti.
KZ (1977) člen 130, 130/1, 130/2.KZ člen 26.ZKP člen 358, 358-1, 358-3.
sklenitev škodljive pogodbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - sklenitelj pogodbe - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - udeležba pri kaznivem dejanju - napeljevanje - obstoj kaznivega dejanja
Izvršitveno dejanje pri kaznivem dejanju sklenitve škodljive pogodbe po 130. členu KZ-77 je zavestno sklepanje škodljive pogodbe ali sklepanje pogodbe s prekoračitvijo pooblastil. Pogodba mora biti škodljiva ob podpisu oziroma sklenitvi pogodbe, škodljivost pa se kaže v nastanku premoženjske škode organizaciji združenega dela ali pravni osebi, zato je pojem sklenitve škodljive pogodbe potrebno razumeti kot sklenitev pogodbe (gospodarskega posla) med dvema organizacijama združenega dela ali drugima družbenima pravnima osebama.
Če sodišče ugotavlja dejstva na podlagi posrednih dokazov - indicev, ko iz znanega dejstva sklepa o resničnosti drugega, še neznanega dejstva, bo izdalo obsodilno sodbo le, če gre za takšen niz nedvoumno ugotovljenih indicev, ki so med seboj trdno in logično povezani ter se tako dopolnjujejo, da tvorijo zaprt krog in je na podlagi njih mogoče z gotovostjo sklepati, da je obtoženec storil kaznivo dejanje.
Merilo za dovoljenost dokaza ni okoliščina, ali je ta dokaz v breme ali v korist obdolženca, temveč način, kako je dokaz pridobljen, oziroma ali gre za dokaz, pridobljen v skladu z določbami ZKP (torej s svobodno voljo obdolženca).