Sodišče prve stopnje je pravilno, sklicujoč se na I. odstavek 421. člena Zakona o kazenskem postopku, odločilo, da oškodovanec kot tožilec, ki ni naveden med tistimi, ki lahko vložijo zahtevo za varstvo zakonitosti, pravice do vložitve tega izrednega pravnega sredstva nima.
Obdolženčevo ravnanje, ko je svoji bivši ženi po naroku za razdružitev premoženja na sodišču grozil, da jo bo ubil in z žago odrezal glavo, pred tem pa je bil zaradi grobosti do nje že obsojen pri sodniku za prekrške, pomeni resno grožnjo, da bo napadel življenje in telo slednje.
Zavrženje nasprotne tožbe s sklepom je preuranjeno tudi, če je zasebna tožba vložena zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po čl. 171 KZ, ker je mogoče to pravno opredelitev spremeniti v kaznivo dejanje razžalitve po čl. 169 KZ. Šele od odločitve o zasebni tožbi je odvisno, ali je nasprotna tožba dovoljena ali pa pomeni prepozno zasebno tožbo.
obrazložitev ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v ugovoru navedel, da je vtoževana terjatev upnika v celoti plačana s pobotom z družbo ...., ter za to trditev predložil tudi dokaz; tak ugovor je zato treba šteti za obrazložen v skladu z 2. odst. 53. člena in v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ.
Sklep o zavrženju obtožnega predloga je nezakonit in nepravilen, ker je sodišče prve stopnje izhajalo iz napačne predpostavke, da mora oškodovanec skladno z določbo 76. člena ZKP podpisati tudi predlog za kazenski pregon. Ker je oškodovanec sam podal kazensko ovadbo (ustno ovadbo po telefonu), se po določbi 2. odst. 53. čl. ZKP šteje, da je s tem podal tudi predlog za pregon.
Ničnostna (oz. izpodbojna) tožba je predvidena z ZGD kot posebnim predpisom. Zato se pravni interes za vložitev takšne tožbe predpostavlja ter ga ni treba ne zatrjevati in ne izkazovati.
Najprej se kot procesna predpostavka ugotavlja pravočasnost tožbe, šele nato pa pravna korist zanjo.
Ker mora vsaka vloga (tako tudi pritožba) vsebovati vsebino izjave, se v postopku pred sodiščem druge stopnje ni mogoče sklicevati na vlogo, ki je bila vložena v postopku pred sodiščem prve stopnje oz. na navedbe v njej.
Vsak sklep je samostojen pravni akt, rezultat samostojno oblikovane volje družbe (na skupščini), kar pomeni, da je tudi splošno načelo o ničnosti (in izpodbojnosti) treba konkretizirati na konkretni pravni akt skupščine.
Tisto, kar ZGD sporoča, je tako pomembno, da mora biti urejeno že v njem kot temeljnem predpisu (gospodarskih družb). ZGD pa ne daje upravičenja in pravovarstvenega zahtevka na ugotovitev pravnega neobstoja skupščinskih sklepov.
Odvzem motorne žage, ki ni obtoženčeva last na podlagi določbe 2. odst. 69. čl. KZ je bil nezakonit. Motorne žage se nahajajo v prosti prodaji in jih je mogoče kupiti brez kakršnihkoli omejitev. Zato ni mogoče pritrditi stališču izpodbijane sodbe, da razlogi splošne varnosti terjajo odvzem takšnega predmeta.
Po določbi II. odstavka 53. člena ZKP se namreč šteje, da je podan predlog za pregon, v kolikor je oškodovanec sam podal ovadbo. V določbi II. odstavka 147. člena ZKP pa je navedeno, da se ovadba lahko poda ustno, lahko pa tudi po telefonu. Posebne obličnosti za podajo kazenske ovadbe tako zakon ne zahteva. Glede na to, da je oškodovanec po dejanju po telefonu sam obvestil policiste, ki so tako izvedeli za kaznivo dejanje po prijavi oškodovanca in z njim nato opravili razgovor, so utemeljene pritožbene navedbe, da je predlog za pregon oškodovanec podal in da je z njegovim ravnanjem tudi njegova volja za pregon jasno izražena.
ZUKZ člen 20, 20. ZOR člen 387, 387/1, 387/2, 387, 387/1, 387/2.
pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - razmerja z mednarodnim elementom - svoboda urejanja obligacijskih razmerij
Sporočilo tožene stranke, da "izplačilo 2,984.029, 05 din z obrestmi ni sporno in bo izvršeno po navodilih vaše (to je tožeče stranke") je tudi po mnenju pritožbenega sodišča jasno in tako določno, da zadošča dejanskemu stanu iz 2. odst. 387. čl. ZOR, to pa v posledici pomeni pretrganje zastaranja (1. odst. 387. čl. ZOR).
Sodišče prve stopnje je predmetni spor pravilno presodilo po slovenskem pravu, saj sta se obe pravdni stranki v svojih izvajanjih sklicevali na ZOR (ki je bil ob sklenitvi pogodbe mimogrede tudi bosansko pravo), kar pomeni, da sta pravo izbrali (argumentom a contrario k 1. odst. 20. čl. ZMZP). Uporaba slovenskega prava pa je še v skladu z načelom karakteristične izpolnitve, ki je uveljavljeno v teoriji in praksi in, po katerem je za določitev prava odločilen sedež stranke, na katero se karakteristična izpolnitev nanaša. V spornem primeru je to obveznost tožene stranke, ki je slovenski gospodarski subjekt, da v skladu s sklenjeno pogodbo, plača tožeči stranki ceno za nesporno dobavljeno blago.
ZKP člen 52, 52/1, 435, 435/1, 52, 52/1, 435, 435/1.
zavrženje zasebne tožbe - zasebna tožba - rok za vložitev tožbe
Sodišče prve stopnje je zavrglo zasebno tožbo zato, ker je štelo, da je vložena po preteku trimesečnega roka. Pritožnik pa je dokazoval v pritožbi, da je bila zasebna tožba vložena v roku. Zato je sodišče druge stopnje razveljavilo prvostopenjski sklep in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nadaljnji postopek.
Dolžnik z navedbo, da so bile (uveljavljane) zamudne obresti od istega zneska za isto obdobje obračunane dvakrat, utemeljeno ugovarja višini terjatve; zato je potrebno v tem delu ugovor šteti za obrazložen in dovolilni del sklepa o izvršbi razveljaviti.
Ne gre za storitev kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe zaradi izzvanosti z nedostojnim ravnanjem oškodovanca saj se takšno njegovo ravnanje nanaša na čas pred storitvijo kaznivega dejanja.
Pogodbo o odstopu terjatev zaradi plačila in v zavarovanje, na podlagi katere je upnik zahteval dovolitev izvršbe (1. odst. 23. člena ZIZ) ni mogoče uvrstiti med nobeno od listin, ki se po 2. odst. 23. člena štejejo za verodostojne. Dolžnik je tako (obrazloženo) ugovarjal izdanemu sklepu o izvršbi že iz razloga iz 2. tč. 55. člena ZIZ.
ZPPSL člen 144, 144/1, 144/3, 144, 144/1, 144/3. ZIZ člen 1, 1/2, 17, 17/2, 17/2-2, 1, 1/2, 17, 17/2, 17/2-2.
stečajni postopek - upravna odločba - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - ugovor
Pravnomočne in dokončne odločbe, izdane v upravnem postopku, so izvršljive odločbe upravnega postopka in so izvršilni naslov na podlagi 2. točke 2. odst. 17. člena v zvezi z 2. odst. 1. čl. ZIZ.
S prerekanjem terjatve, o obstoju katere je bilo odločeno s pravnomočno upravno odločbo, ni mogoče posegati v učinke res iudicata. Zato je mogoče prerekati takšno terjatev le iz razlogov, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v postopku individualne izvršbe.
ZOR člen 360, 360/1, 360, 360/1. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 53, 53/2, 61, 61/1.
obrazložitev ugovora - menica - zastaranje
Dolžnik je (med drugim) ugovarjal tudi iz razloga zastaranja uveljavljane (menične) terjatve. Ker z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti (1. odst. 360. člena ZOR), je dolžnikova trditev takšna, da bi lahko imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnično; zato je ugovor potrebno šteti za obrazložen.
neobrazložen ugovor - dokaz - verodostojna listina
Za svojo navedbo, da je zaradi neskladnosti knjigovodskih podatkov pozval upnika, naj predloži manjkajoče podatke, dolžnik ni predložil ustreznega dokaza (npr. dopisa), zato je ugovor neobrazložen.
Sodišče prve stopnje je pravilno pravno opredelilo obravnavano kaznivo dejanje, kot kaznivo dejanje ropa po čl. 213/3 in 1 KZ, ker so oškodovanko najprej udarili, nato pa so stopnjevali silo, ker se je upirala. Zato pritožbena izvajanja, da je bila uporabljena večja sila od dogovorjene in da naj bi šlo za kaznivo dejanje velike tatvine, storjene na posebno predrzen način, niso utemeljene. Vsem štirimi obtožencem je bila izrečena pravična kazen in so bile dovolj upoštevane vse številke olajševalne okoliščine, pa tudi doprinos posameznega obtoženca k kaznivem dejanju.
Gradbeno dovoljenje načeloma ne izključuje protipravnosti gradbenega posega, glede katerega je bila vložena tožba zaradi motenja posesti. Protipravnost bi bila izključena le v primeru, če bi tožeča stranka, v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, izrecno soglašala s takšnim gradbenim posegom, kot je bil dejansko izveden.