Sporazum strank o krajevni pristojnosti ne ustvarja izključne krajevne pristojnosti. Ta je določena le z zakonom. Kljub sklenjenemu sporazumu o krajevni pristojnosti zato lahko tožeča stranka vloži tožbo pri sodišču splošne krajevne pristojnosti, če z zakonom ni določena izključna krajevna pristojnost drugega sodišča.
Sodna praksa pozna simbolično preživnino, ki ni določena za kritje dejanskih preživninskih potreb upravičenca, ampak zato, ker iz različnih razlogov upravičenec brez tega ne more biti deležen potrebne socialne varnosti.
Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče ugotovilo prekinitev postopka zaradi prenehanja družbe P. d.o.o. Ljubljana, kot ene od dveh toženih strank. Tak sklep je le deklaratoren in posledica ugotovljenega dejstva prenehanja pravne osebe po 3. točki 1. odstavka 205. člena ZPP. Ugovor sodne pristojnosti slovenskega sodišča v predmetnem sporu bosta zato lahko pritožnika uveljavljala v nadaljevanju postopka, ko bo sodišče presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka. Pristojnost bo sodišče lahko presojalo po pravnomočnosti sklepa o nadaljevanju postopka.
Izvedba dokaza z izvedencem geometrom, ki naj bi pokazal potek mapne meje, če je med strankama sporna uživalna meja, ni potreben, ker se z izvedencem geometrom ne da ugotoviti uživalne meje.
Upravnik je pooblaščen na podlagi pogodbe o upravljanju iz čl. 28 SZ, da izterja stroške vzdrževanja skupnih naprav in prostorov od lastnika stanovanja.
Toženec, ki je v Ajdovščini zgradil peščeno teniško igrišče, bi moral v zimskem času poskrbeti za ustrezno zaščito takšnega igrišča glede na običajne vremenske razmere v tem kraju. Zato se ne more oprostiti odškodninske odgovornosti za škodo, do katere je prišlo, ko je zaradi sunkov burje, ki je na trenutke dosegala moč orkanskega vetra, s peščenega igrišča odnašalo pesek na fasado tožnikove hiše. Zaradi znanih vremenskih razmer v kraju, ni šlo za nepredvidljiv dogodek.
V primeru poškodbe pri delu je zavarovani delavec upravičen zahtevati, da mu zavarovalnica poleg zavarovalnine iz naslova zavarovanja delodajalčeve odgovornosti, plača tudi zavarovalnino na podlagi kolektivnega nezgodnega zavarovanja, čeprav je plačnik premije delodajalec.
Voznik, ki se je s hitrostjo 83,95 km/h po cesti, na kateri je veljala omejitev hitrosti na 80 km/h, bližal gostilni, za katero je vedel, da ima parkirišče na drugi strani ceste in tožnika videl stati pred njo, je zaradi objektivne odgovornosti, prekoračitve hitrosti in predvidljivosti dogodka v enaki meri odgovoren za prometno nezgodo kot tožnik, ki se je nepremišljeno odločil prečkati cesto v trenutku, ko to glede na oddaljenost in hitrost prihajajočega vozila ni bilo več varno.
enotni sospornik - združitev pravd v skupno obravnavanje - pravdni postopek - subjektivna sprememba tožbe
Če so toženci nujni enotni sosporniki in je vložena tožba le proti nekaterim izmed njih, nato pa proti drugim nova tožba, združitev pravd proti tem tožencem ne pomeni združitve zahtevkov in subjektivne spremembe tožbe na pasivni strani. Združitev pravd ima svojo podlago v določbi 313. člena ZPP, ki ne pozna združevanja pravd zaradi odpravljanja procesnih napak, razen, če bi nasprotna stranka dovolila subjektivno spremembo glede pasivne legitimacije napačno vložene tožbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so podani pogoji za priznanje tuje sodne odločbe, ko je ugotavljalo, ali so izpolnjeni pogoji, ki so predpisani v določilih 86. do 92. člena ZMZP.
V zemljiškoknjižnem postopku se presoja, ali je zasebna listina, na podlagi katere je predlagan vpis, sestavljena v skladu z 21. in 22. členom ZZK. Izpodbojnosti pogodbe v tem postopku ni mogoče uveljavljati.
Lastnik je dolžan poskrbeti, da njegov pes ne ogroža prometa. Povprečno skrben voznik za psa, ki se prosto giblje v bližini ceste, pričakuje, da je šolan in vajen prometa. Če nenadoma steče na cesto, je za škodo, ki jo povzroči, odgovoren lastnik psa.