Sodišče potem, ko upnik umakne predlog za izvršbo, ni več upravičeno obravnavati utemeljenosti dolžnikovega ugovora, temveč je njegova dolžnost le izdati sklep o ustavitvi postopka.
Motenja posesti ni, če je sosed, zaradi izvrševanja posesti svojega zemljišča, ki je ni mogel izvršiti na drugačen način, brez škodljivega vpliva in le za kratek čas stopil na sosedovo zemljišče.
ZPP člen 17, 17/1, 17, 17/1. ZDSS člen 5, 5/2-2, 5, 5/2-2.
pristojnost
Če gre za spor, ki izvira iz prekinitve pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, je za tak spor pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
Tožba zaradi motenja posesti je dajatvena in ne ugotovitvena tožba. To je dajatveni zahtevek za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja in prepoved bodočih podobnih posegov ter zahtevek za povračilo pravdnih stroškov. Ugotovitev dejstev zadnjega posestnega stanja in dejstev izvršenega motenja, ni pravi tožbeni zahtevek, ker ugotovitev takih dejstev ne more biti predmet tožbenega zahtevka. Po svoji naravi dejansko spada v ugotovitev dejanskega stanja v obrazložitvi sklepa. Dolgoletna sodna praksa tolerira ugotovitev dejstev v tožbenem zahtevku in nato izreku končnega sklepa le iz razlogov praktičnosti.
Pritožba zoper sklep, s katerim je strankinemu predlogu za obročno plačilo sodne takse v celoti ugodeno, ni dovoljena, ker stranka nima pravnega interesa na taki pritožbi.
Ob skladnosti sklepa o domiku nepremičnine najboljšemu ponudniku s pravnomočnim sklepom o ugotovitvi vrednosti nepremičnine, ni mogoče upoštevati pritožbenih trditev o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju v pogledu predmeta prodaje oziroma njegove prodajne vrednosti.
Tožničina telegramska prošnja za podaljšanje pritožbenega roka ne more imeti nikakršnega vpliva na presojo vprašanja pravočasnosti pritožbe, saj zakonskih prekluzivnih rokov ne more podaljševati ne stranka sama, niti sodišče.
nematerialna škoda - odškodnina za telesne bolečine - odmera
Končno se pritožba moti, ko meni, da tožnica, kateri je sodišče priznalo tudi odškodnino po členu 202. ZOR kot zadoščenje v posebnem primeru, ni upravičena še do obravnavanih prisojenih odškodnin iz naslova strahu in psihičnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ker te posledice prav tako izvirajo iz poskusa kaznivega dejanja posilstva, zaradi česar se iste okoliščine, ki jih sodišče upošteva kot podlago prisoje odškodnine po členu 202 ZOR, pri omenjenih drugih dveh odškodninah spet ponovno upoštevajo. Pritožniku je treba pojasniti, kot pravilno poudarja tudi tožnica v odgovoru na pritožbo, da se navedene tri odškodnine med seboj ne izključujejo, ker predstavljajo satisfakcijo za različne oblike imaterialne škode, čeprav se v vseh treh primerih ta škoda odraža v določenih oblikah psihičnega trpljenja. Za kaj je tožnica prejela odškodnina iz že obravnavanih dveh naslovov je bilo že pojasnjeno. V zvezi z odškodnino po členu 202 ZOR, ki se v sodni praski ne pojavlja pogosto, pa je potrebno še posebej poudariti, da je predvidena kot zadoščenje v posebnih primerih tako imenovanih moralnih nepremoženjskih škod, torej škod povzročenih v posebej sankcioniranih okoliščinah, kakršno predstavlja tudi obravnavani poskus posilstva nad tožnico. S tem dejanjem je bila napadena pravica spolne nedotakljivosti tožnice in zaradi prepovedanega posega v spolno integriteto prizadeta njena ženska čast, zaradi česar je tako med škodnim dogodkom (dalj časa trajajočim) kot po njem dokazano intenzivno trpela, kot pravilno, v skladu s tožničino izpovedbo in psihiatričnim izvedeniškim mnenjem, ugotavlja prvostopno sodišče, zaradi česar ji pripada še posebna odškodnina po členu 202 ZOR.
Pripada ji torej zaradi nad njo izvršenega posebej zavržnega načina ravnanja, ki je nujno povzročilo psihično trpljenje.
Odškodnina po členu 202 ZOR torej predstavlja odškodnino za psihične bolečine med in po prestanem poskusu posilstva, odškodnina po členu 200 ZOR pa odškodnino zaradi tega, ker so zaradi prestanih in tudi še vedno obstoječih psihičnih bolečin, ki so prešle v motnje duševnega ravnovesja (postravmatski stresni sindrom) njene življenjske aktivnosti trajno zmanjšane. Ker pa je ob približno pol ure trajajočem dogodku posebej pretrpela tudi že opisani strah, ji gre po členu 200 ZOR posebej odškodnina seveda tudi iz tega naslova. Tako se za neutemeljeno izkaže pritožbena trditev, da predstavlja podlago vsem trem obravnavanim oblikam odškodnin, iste dejanske okoliščine oziroma isto trpljenje.
Pritožba pa ima tokrat prav, ko sicer zopet zgolj pavšalno navede, da je odškodnina iz sedaj obravnavanega naslova previsoko prisojena. Po prepričanju pritožbenega sodišča za obravnavani primer pravično denarno satisfakcijo predstavlja znesek 1.500.000,00 SIT, saj ni videti razloga, da bi bila odškodnina iz tega naslova višja kot odškodnina zaradi psihičnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti tožnice, ki jih povzročajo tako fizični kot psihični primanjkljaji in katere je povzročil isti škodni dogodek. Zaradi pravilne uporabe materialnega prava je torej v tem delu pritožbeno sodišče spremenilo prvostopno sodbo tako, da je odškodnino iz obravnavanega naslova znižalo za 500.000,00 SIT in torej znaša 1.500.000,00 SIT (4. točka 373. člena ZPP/77).
ZOR člen 165, 165/4, 178, 192, 165, 165/4, 178, 192.
sokrivda - odgovornost staršev
Avtomobilu, ki pripelje pravilno v enakovredno križišče in zavije na desno, ni mogoče očitati sokrivde, ko se v njegov avto zaleti mopedist, ki pripelje po njegovem desnem prednostnem (nasprotnem) pasu. Mati, ki ve, da se njen ml. otrok vozi z mopedom brez opravljenega vozniškega izpita je odškodninsko odgovorna.
O predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti odloča sodišče, ki je izdalo potrdilo o izvršljivosti. Ugovorne navedbe dolžnika o tem, ali je bilo potrdilo o izvršljivosti pravilno izdano, ne morejo vplivati na dovolitev izvršbe.
Ker je tožeča stranka zatrjevala, da je tožena stranka v stanovanju brez pravnega naslova, toženec pa je dokazal, da je uporabnik stanovanja po določbah Zakona o stanovanjskem razmerju, tožeča stranka pa ni ustrezno ponudila sklenitve najemne pogodbe po 147. čl.
SZ, ga ščiti SZ kot uporabnika. Zato je neutemeljen zahtevek na izselitev.
ZOR člen 74, 74/3, 79, 79/1, 80, 80/1, 74, 74/3, 79, 79/1, 80, 80/1.
ara - vračilo - pogoj
Znesek, ki ga je na podlagi potrdil izročil tožnik tožencu, ni ara, ker ni bil dan ob sklenitvi kupne pogode. Dan je bil s pogojem, ki se ni uresničil.
ZD člen 131, 131/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
terjatev - verjetnost obstoja terjatve
Iz namena instituta začasnega skrbnika zapuščine izhaja, da naj bi to nalogo opravljala oseba, ki bon epristransko zastopala vse dediče.
V primeru, da je edina ustanoviteljica družbe z omejeno odgovornostjo delniška družba kot pravna oseba, ta družba z omejeno odgovornostjo ne bi spadala v zapuščinsko maso po pokojni ifzični osebi, tudiče bi bila ta fizična oseba edini delničar tuje delniške družbe. Tako v tem primeru ni izkazana verjetnost, da bopredlagateljici - dedinji nastala terajtev do avtomobilov,ki so last družbe z omejeno odgovornostjo.
pristop k izvršbi - pogodbene obresti - zakonite zamudne obresti
Če je na isto nepremičnino že dovoljena izvršba drugega upnika, je treba odločiti, da upnik, za čigar terjatev je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi, pristopi k že začeti izvršbi.
Sama višina kupnine za stanovanje, izračunana na podlagi določil SZ, ki jo je namesto imetnice stanovanjske pravice občini plačala njena hči in tako stanovanje odkupila od matere, ne pomeni prikrivanja darila med njima.