Ker tožeča stranka ni dokazala, da je postala stvarna služnost nepotrebna za uporabo gospodujoče stvari, niti ne, da je prenehal razlog, zaradi katerega je bila ustanovljena, saj se razmere, ki bi bile upoštevne niso v ničemer spremenile, ni pogojev za ukinitev služnosti.
ZOR člen 478, 478/1, 478/1-1, 478, 478/1, 478/1-1.
prodaja - stvarna napaka - skrita napaka - razdrtje pogodbe - odpoved pravici - odgovornost za škodo od nevarne stvari
Prodajalec odgovarja za stvarne napake (če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo ali za promet), ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca, ne glede na to, ali mu je bilo to znano ali ne.
Sodišče potem, ko upnik umakne predlog za izvršbo, ni več upravičeno obravnavati utemeljenosti dolžnikovega ugovora, temveč je njegova dolžnost le izdati sklep o ustavitvi postopka.
izvršba na nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine
Sodišče ugotovi vrednost nepremičnine na podlagi cenitve izvedenca po tržni ceni na dan cenitve. Tržna cena je izražena v tolarjih, na kar ne vpliva dejstvo, da je cenilec ob tej zapisal tudi protivrednost v tuji valuti.
O predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti odloča sodišče, ki je izdalo potrdilo o izvršljivosti. Ugovorne navedbe dolžnika o tem, ali je bilo potrdilo o izvršljivosti pravilno izdano, ne morejo vplivati na dovolitev izvršbe.
ZPP člen 354, 354/2, 354/2-11, 354, 354/2, 354/2-11.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravica do soposesti na podlagi ugotovljene skupne lastnine ni enaka pravici do izključne posesti na podlagi izključne lastninske pravice (torej ne gre za že razsojeno stvar (res iudicata)).
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Dolžnica ni obrazložila ugovora, ko ni navedla pravno pomembnih dejstev, ki bi lahko imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična.
Pritožba zoper sklep, s katerim je strankinemu predlogu za obročno plačilo sodne takse v celoti ugodeno, ni dovoljena, ker stranka nima pravnega interesa na taki pritožbi.
Sporazum strank o krajevni pristojnosti ne ustvarja izključne krajevne pristojnosti. Ta je določena le z zakonom. Kljub sklenjenemu sporazumu o krajevni pristojnosti zato lahko tožeča stranka vloži tožbo pri sodišču splošne krajevne pristojnosti, če z zakonom ni določena izključna krajevna pristojnost drugega sodišča.
Pritožnik pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrženje predloga za obnovo postopka. Res je tožena stranka že v pritožbi proti sklepu Okrajnega sodišča v Domžalah z dne ..., opr.
št. Ig ... uveljavljala, češ da je upnik v odgovoru na ugovor priznal, da njegova izterjevana terjatev ne obstoji, pritožbeno sodišče pa je v razlogih obravnavalo tudi to pritožbeno trditev.
Vendar pa zgolj zaradi tega tožena stranka še ni izgubila pravice, da to okoliščino uveljavlja kot obnovitveni razlog iz 9. tč. 421. čl.
Zaradi spora o dejstvih (sporna pristnost lastnoročne oporoke) je prvo sodišče pravilno prekinilo zapuščinski postopek in zakonito dedinjo napotilo na pravdo zaradi ugotovitve neveljavnosti takšne oporoke.
Pogodba o prodaji stanovanja po privatizacijskih določbah SZ ni nična, ampak le izpodbojna. Izpodbija pa jo lahko le privatizacijski upravičenec, vendar le ob pogoju, da hkrati (v roku dveh let iz 123. čl. SZ) vloži tožbo na sklenitev pogodbe za stanovanje po določbi 117. čl. SZ
Sodna praksa pozna simbolično preživnino, ki ni določena za kritje dejanskih preživninskih potreb upravičenca, ampak zato, ker iz različnih razlogov upravičenec brez tega ne more biti deležen potrebne socialne varnosti.
Ker je tožeča stranka zatrjevala, da je tožena stranka v stanovanju brez pravnega naslova, toženec pa je dokazal, da je uporabnik stanovanja po določbah Zakona o stanovanjskem razmerju, tožeča stranka pa ni ustrezno ponudila sklenitve najemne pogodbe po 147. čl.
SZ, ga ščiti SZ kot uporabnika. Zato je neutemeljen zahtevek na izselitev.
Za opomin iz 53. člena SZ gre tudi v primeru, čeprav dopis, poslan najemniku s strani najemodajalca, v katerem ga opozarja na kršitev najemne pogodbe in zahteva odpravo kršitve, ne poimenuje opomin.
Ker je ob reševanju dolžničinega predloga za odlog izvršbe čas, za katerega je dolžnica predlagala odložitev izvršbe, že potekel, je sodišče dolžnin predlog utemeljeno zavrnilo.