Za spore v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo direktorja policijske uprave, je stvarno pristojno upravno sodišče, ker gre za spor, ko je tožnik prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan ali vročen v predpisanem roku, po določbi 4. člena Zakona o upravnih sodiščih (Uradni list RS, št. 50/97).
ZIP člen 55a/2, 55a/2. URS člen 155, 155. ZIZ člen 62, 62/2, 300, 62, 62/2, 300.
pritožba upnika
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da ugovor dolžnika obravnava in o njem odloča po določbah Zakona o izvršilnem postopku (ZIP). Odločitev o uporabi citiranega določila ZIP-a pri izpodbijani odločitvi, je prvostopnemu sodišču očitno narekovalo dejstvo, da sta bila tako sklep o izvršbi kot ugovor izdana oziroma uveljavljena še pred uveljavitvijo ZIZ-a. ZIZ prehodne določbe o tem, kako se končajo izvršilni postopki, začeti v času uporabe ZIP-a, ne vsebuje. Kljub končni določbi 2. odst. 300. čl. ZIZ o začetku veljavnosti ZIZ-a, da se z dnem njegove uveljavitve ZIZ preneha uporabljati, pa ni mogoče spregledati določila 155. čl. Ustave RS, ki prepoveduje povratno veljavo pravnih aktov in predpisuje, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.
Takega določila pa ZIZ ne vsebuje. Hierarhično višje ustavno načelo prepovedi rektroaktivne veljave je sodišču prve stopnje pri odločanju o ugovoru tako narekovalo uporabo določil ZIP-a oziroma njegovega 2. odst. 55a čl., saj le-ta, za razliko od 2. odst. 62. čl. ZIZ, razveljavitve sklepa o izvršbi v delu, v katerem je sodišče izvršbo dovolilo, ni pogojeval z obrazloženostjo ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (1. odst. 62. čl. ZIZ). Kot sam pritožnik opozarja, dolžnikovega ugovora ne bi bilo mogoče šteti kot obrazloženega po 53. čl. ZIZ, ker za svoje navedbe ni predlagal dokazov (2. odst. 53. čl. ZIZ), zaradi česar bi se štel kot neutemeljen, dolžnik pa bi bil v smislu 5. odst. 62. čl. ZIZ prikrajšan, da se o utemeljenosti upnikove terjatve odloči v pravdi.
ZPP (1977) člen 353, 368, 353, 368. ZDR člen 36a, 36a/1, 36a/1-1, 36a, 36a/1, 36a/1-1. ZDSS člen 22, 22. ZTPDR člen 8, 8/1, 8, 8/1.
trajni presežek - nezmožnost razporeditve delavca na drugo ustrezno delo v podjetju
V primeru, ko delavke v postopku reševanja trajno presežnih delavcev ni mogoče razporediti na drugo delovno mesto, ker za drugo delo nima splošne zdravstvene sposobnosti v skladu s 1. alineo 1. odst. 36. a člena ZDR, kakor tudi ne na katerokoli drugo delovno mesto pri delodajalcu, ji delovno razmerje zakonito preneha kot trajno presežnemu delavcu.
Odpravnina ob upokojitvi zapade v plačilo z dnem prenehanja delovnega razmerja delavcu in ne šele z dnem, ko delavec pozove delodajalca na plačilo odpravnine, zato tudi zakonite zamudne obresti tečejo od dneva zapadlosti plačila odpravnine.
Na pravico do odpravnine ne vpliva razlog upokojitve (invalidska, predčasna,..).
V primeru, ko delodajalec odloči o ugovoru delavca po tem, ko je le-ta vložil tožbo zaradi molka organa, mora delavec zoper drugostopno odločbo vložiti tožbo oz. razširiti že obstoječo tožbo v 15-dnevnem roku iz 1. odst. 83. čl. ZTPDR, sicer niso podani pogoji za sodno varstvo.
Ker je po izdaji sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine dolžnik obrazloženo ugovarjal terjatvi in s tem torej izdani sklep o izvršbi izpodbijal v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, je s tem nastopila procesna situacija, ki jo ureja 2. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98, v nadaljevanju besedila ZIZ). Zato je izpodbijana odločitev, po kateri je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je izvršbo dovolilo ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku, postopkovno pravilna.
ZPP (1977) člen 353, 373, 373-4, 353, 373, 373-4. ZOR člen 154, 154/2, 200, 154, 154/2, 200. ZTPDR člen 73, 73.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - športa igra
1. Tožena stranka (Republika Slovenija) je objektivno odškodninsko odgovorna za škodo, ki jo utrpi policist na regionalnem tekmovanju policijskih enot oz. ekip iz teh enot v odbojki, ker je bilo tekmovanje organizirano znotraj rednega delovnega časa, delavec policije - tožnik pa je štel udeležbo na tekmovanju za svojo delovno dolžnost, v skladu s skrbjo tožene stranke za telesno pripravljenost policistov.
Od udeležencev se pričakuje maksimalno angažiranje v igri, zato tudi igra v okviru veljavnih pravil in na urejenem igrišču pomeni povečano nevarnost poškodb.
ZOR člen 279, 279/2, 279, 279/2. ZIZ člen 43, 43/1, 43/2, 43, 43/1, 43/2.
delni umik predloga za izvršbo - obresti na obresti
Pri delnem umiku predloga za izvršbo mora sodišče odločiti le o delni ustavitvi izvršbe.
Zamudne obresti se obračunavajo po konformni metodi (gre za matematično metodo), ki je zgrajena na sistemu obrestnega obrestovanja, to je obračunavanju obresti z dnevnim pripisovanjem (prim. načelno pravno mnenje, obča seja VSS dne 17.12.1991). Zato se prepoved obrestovanja zapadlih pogodbenih ali zamudnih obresti (1. odst. 279. člena ZOR) ne nanaša na obračunavanje obresti po konformni metodi (ki je za obračunavanje zamudnih obresti predpisana že od uveljavitve Zakona o obrestni meri zamudnih obresti dalje).
ZPP (1977) člen 109, 109/2, 109/4, 186, 186/1, 109, 109/2, 109/4, 186, 186/1. ZDSS člen 17, 17/2, 17, 17/2.
poprava tožbe, vložene pred uveljavitvijo ZDSS
Če tožnik predloga oz. tožbe na dopolni oz. popravi v skladu s 1. odst. 186. čl. ZPP tako, da tožbenega zahtevka zaradi plačila odškodnine zoper zavarovalnico ne opredeli po višini, se šteje, da je tožbe umaknjena.
Ker je bila v zadevi izdana odločba in sklep VDSS dne 26.1.1995, se od takrat naprej tožnica ne more več sklicevati na postopkovne določbe, ki so veljale za sodišča združenega dela.
ZIP člen 55a, 55a/1, 55a, 55a/1. ZIZ člen 62, 62/1, 62, 62/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - delni ugovor - glavnica
ZIP je dopuščal tudi delne ugovore, kar je tudi povsem v skladu z načelom dispozitivnosti (2. čl. ZPP). Iz dolžnikovega ugovora je nedvomno razvidno, zoper kolikšen oz. kateri del glavnice dolžnik ugovarja, zato je napačna in protispisna odločitev sodišča prve stopnje, da razveljavi sklep o izvršbi v drugi točki izreka za znesek, glede katerega dolžnik sploh ni ugovarjal.
Iz poročila sodnega izvršitelja z dne 25.11.1998 izhaja, da sodni izvršitelj rubeža ni opravil, ker je ugotovil, da na naslovu G. c. 14, "dolžnice ni oz. je neznana". Ker je po 2. odst. 88. člena ZIZ ustavitev izvršbe predvidena za primere, ko se niti pri ponovnem rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe, v konkretnem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni, saj rubež ni bil brezuspešen, temveč sploh ni bil opravljen.
Če je sodišče vabilo za narok vročilo pooblaščencu stranke, ki je pooblastilo odpovedal, o odpovedi pa obvestil sodišče šele po vročitvi, je taka vročitev veljavno opravljena.
ZD člen 132, 142, 142/1, 132, 142, 142/1. ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-12, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-12.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor dolžnika - prehod zapuščine na dediče - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Pritožnik je, kot sam priznava v ugovoru, dedič pokojne dolžnice, zato tudi odgovarja za zapustničine dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja (1. odst. 142. čl. ZD). Sodišče je dediča dolžnice tudi pravilno pozvalo po 1. odst. 208. člena ZPP, zato je dolžan in upravičen prevzeti postopek kot univerzalni pravni naslednik dolžnice. Na dedičev prevzem tega izvršilnega postopka nima nikakršnega vpliva potek zapuščinskega postopka, saj zapuščina s trenutkom smrti zapustnika po samem zakonu preide na dediče (prim. 132. čl. ZD). Glede na vse povedano dolžnik ni navedel pravno upoštevnih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ, zato je dolžnikov ugovor neutemeljen v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ.
Če zakonca gradita objekt na zemljišču, ki je last samo enega zakonca, pridobi tudi drugi zakonec lastninsko pravico na delu funkcionalnega zemljišča, ki je ustrezen deležu na stavbi.
ugovor zoper sklep o izvršbi - prenehanje terjatve s pobotom
Navedeni razlog, torej zatrjevana kompenzacija oziroma pobot terjatve, je eden od razlogov, ki izvršbo lahko prepreči. Vendar ne v obravnavanem primeru, saj terjatev, ki jo v izvršilnem postopku v pobot ugovarja dolžnik, ni ugotovljena z izvršilnim naslovom, pri čemer upnika njen obstoj izrecno zanikata oziroma ji ugovarjata tako po temelju in višini, kar pomeni, da je v pobot ugovarjana terjatev še nedoločena, sporna, pri čemer pa njene utemeljenosti ni mogoče ugotavljati v obravnavanem izvršilnem postopku. Potrebno pa je tudi poudariti, da iz same vsebine pritožbe izhaja, da dolžnik uveljavlja to, kar je mogel uveljavljati že v pravdi, iz katere izvira izvršilni naslov upnikov, dočim je prenehanje terjatve po 8. točki 55. člena ZIP mogoče uspešno uveljavljati le v primeru, da je dejstvo, ki povzroči prenehanje terjatve, nastalo šele po pravnomočnosti izvršilnega naslova ali pa sicer že prej, vendar tedaj, ko ga dolžnik ni mogel več uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Za uspešno uveljavljanje pobota dolžnik torej ni zadostil predpisani časovni omejitvi.
ZPP člen 154, 154/1, 154, 154/1. Tarifa o odvetniških storitvah člen 14, 14/3, 14, 14/3.
stroški postopka - odvetniški stroški
Za vlogo z dne 7.5.1998 je tožeča stranka v stroškovniku zaznamovala 1.400 točk. Iz njene vsebine, kot rečeno, ne izhaja, da gre za pripravljalno vlogo, saj v njej le navaja, da je tožnik izvedel, da je Okrožno sodišče v Ljubljani odločalo o identičnem vprašanju v zadevi Cpg 1136/96. Po vsebini je to vlogo šteti za dokazni predlog, ne pa za obrazloženo pripravljalno vlogo med postopkom, za katerega je po 3. točki tarifne št. 14 določena vrednost 20 točk.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZPIZ člen 27, 27/1, 34, 34-2, 27, 27/1, 34, 34-2. ZDSS člen 36, 36/1, 36/3, 36, 36/1, 36/3.
invalidsko zavarovanje - invalidnost
Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 12/92-54/98), veljavnem v času izdaje izpodbijane sodbe, se v II. kategorijo invalidnosti razvrstijo samo tisti zavarovanci, ki se ne morejo niti s poklicno rehabilitacijo usposobiti za opravljanje drugega ustreznega dela s polnim delovnim časom, lahko pa najmanj polovico polnega delovnega časa opravljajo svoje ali drugo ustrezno delo (2. alinea 34. člena v zvezi s 1. odst. 27. člena zakona). To pomeni, da mora biti izkazano, da zavarovanec zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more opravljati nobenega dela s polnim delovnim časom.
Taksnemu zavezancu v skladu z izdano odločbo o odmeri takse sodišče ni dolžno (ponovno) poslati naloga oziroma opomina, če je le-tega že prejel v času pred izdajo odločbe o odmeri takse.
Ob ugotovitvi, da je med strankama obstajal dogovor o tem, da tožeča stranka objavi toženkin oglas, je bilo na toženi stranki dokazano breme, da dokaže zatrjevano dejstvo, da je bil dogovor tak, da se oglas ne plača.